Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (1.597-1.621)
- hlípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
- hlípav -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje ♪
- hlípavica -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
- hlípniti -em dov. (í ȋ) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo ♪
- hliptáti -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom ♪
- hlíšč -a m (ȋ) nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil ♪
- hlód -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl ♪
- hlódar in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les ♪
- hlódarka -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane ♪
- hlódast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz hlodov: hlodasta stena ♪
- hlódček -čka m (ọ̑) manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak ♪
- hlódec -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci ♪
- hlódič -a m (ọ̑) manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev ♪
- hlodíšče -a s (í) les. skladišče hlodov: veliki kupi hlodovine na hlodišču ♪
- hlódje -a s (ọ̑) hlodovje: zloženo hlodje ♪
- hlodovína -e ž (í) les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine ♪
- hlodóvje -a s (ọ̑) več hlodov, hlodi: kup hlodovja ♪
- hlòp medm. (ȍ) posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata ♪
- hlopéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. hropsti, sopsti: fant je hlopel in odrival napadalca ♪
- hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redko 1. hlastniti, čavsniti: pes je hlopnil po grižljaju; kokoš je hlopnila po živalci 2. ekspr. udariti, lopniti: hlopnil ga je po plečih ♪
- hm [hǝ̀m in hm̀] medm. (ǝ̏; m̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil ♪
- hmélj tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ȅ ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus ♪
- hmeljár -ja m (á) kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji ♪
- hmeljárjenje -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪
- hmeljárna -e ž (ȃ) stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno ♪
1.472 1.497 1.522 1.547 1.572 1.597 1.622 1.647 1.672 1.697