Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.597-1.621)



  1.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. () sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok
  2.      hlípav  -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
  3.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
  4.      hlípniti  -em dov.) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo
  5.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov.; ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom
  6.      hlíšč  -a m () nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil
  7.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
  8.      hlódar  in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les
  9.      hlódarka  -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane
  10.      hlódast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz hlodov: hlodasta stena
  11.      hlódček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak
  12.      hlódec  -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
  13.      hlódič  -a m (ọ̑) manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev
  14.      hlodíšče  -a s (í) les. skladišče hlodov: veliki kupi hlodovine na hlodišču
  15.      hlódje  -a s (ọ̑) hlodovje: zloženo hlodje
  16.      hlodovína  -e ž (í) les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine
  17.      hlodóvje  -a s (ọ̑) več hlodov, hlodi: kup hlodovja
  18.      hlòp  medm. () posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata
  19.      hlopéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. hropsti, sopsti: fant je hlopel in odrival napadalca
  20.      hlôpniti  -em dov.) redko 1. hlastniti, čavsniti: pes je hlopnil po grižljaju; kokoš je hlopnila po živalci 2. ekspr. udariti, lopniti: hlopnil ga je po plečih
  21.      hm  [hǝ̀m in h] medm. (ǝ̏; ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
  22.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  23.      hmeljár  -ja m (á) kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji
  24.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje
  25.      hmeljárna  -e ž () stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno

   1.472 1.497 1.522 1.547 1.572 1.597 1.622 1.647 1.672 1.697  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA