Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.522-1.546)



  1.      hládnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hladnega: hladnost vode / hladnost jesenskih noči / začetno hladnost je razbil s posrečeno šalo / dela se je lotil z vso hladnostjo in razsodnostjo; hladnost znanstvenika / odbijajoča hladnost modre barve / hladnost občinstva ♦ med. (spolna) hladnost ženske
  2.      hladnôta  -e ž (ó) redko hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov
  3.      hlajênje  -a s (é) glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja
  4.      hlamída  -e ž () pri starih Grkih kratko moško ogrinjalo: oddelek konjenikov v hlamidah
  5.      hlamudráče  -ráč ž mn.) šalj. široke, mahedrave hlače: smejali so se njegovemu prevelikemu suknjiču in čudnim hlamudračam / klovn v pisani bluzi in hlačah hlamudračah
  6.      hlamudráti  -ám nedov.) ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale // redko nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi
  7.      hlamudràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki mahedra, opleta: hlamudrave hlače hlamudrávo prisl.: uniforma je hlamudravo visela na njem
  8.      hláp  -a m, mn. stil. hlapóvi () nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah
  9.      hlapáč  -a m (á) vet. konj, ki iz razvade požira zrak
  10.      hlápanje  in hlapánje -a s (ā; ) glagolnik od hlapati
  11.      hlápati  -am in hlapáti -ám nedov.; á ) 1. redko hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami // ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo 2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog 3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
  12.      hlapàv  -áva -o in hlápav -a -o prid. ( á; á) redko mahedrav, opletajoč: pes s hlapavimi uhlji
  13.      hlapčè  -éta m ( ẹ́) ekspr. mlad, droben hlapec: hlapče je gonil konje
  14.      hlapčè  -éta s ( ẹ́) slabš. hlapec, navadno mlad, droben: hlapče se ni dosti menilo za gospodarjeve besede
  15.      hlápček  -čka m () 1. manjšalnica od hlapec: s hlapčkom so grdo ravnali; služiti za hlapčka 2. star. deček, fantič: povprašal je prvega hlapčka, ki ga je srečal
  16.      hlapčevánje  -a s () glagolnik od hlapčevati: naveličal se je hlapčevanja in šel delat v tovarno / večina prebivalstva je obsojena na siromaštvo in hlapčevanje / sramotno hlapčevanje tujcem
  17.      hlapčeváti  -újem nedov.) 1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih // ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom 2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram
  18.      hlápčevski  -a -o prid. () nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen
  19.      hlápčevstvo  -a s () 1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja // ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva 2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo hlapčevstvo
  20.      hlápčič  -a m () 1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev 2. star. deček, fantič: kako ti je ime, hlapčič
  21.      hlápčiček  tudi hlapčíček -čka m (; ) ekspr. manjšalnica od hlapčič: sosed ima zelo pridnega hlapčička / ob potoku se igrajo hlapčički
  22.      hlapčón  -a m (ọ̑) slabš. hlapec: moja hči ne bo vzela hlapčona, se je jezil
  23.      hlápec  -pca m () 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
  24.      hlápen  -pna -o prid. (ā) ki (rad) hlapi: hlapna snov, tekočina; ta sestavina je zelo hlapna
  25.      hlapênje  -a s (é) glagolnik od hlapeti: hlapenje vode

   1.397 1.422 1.447 1.472 1.497 1.522 1.547 1.572 1.597 1.622  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA