Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.451-1.475)



  1.      hítati  -am nedov. ( ) nar. belokranjsko metati: gospodinja je hitala polena v peč hítati se zastar. tekmovati, kosati se: dekleta so se hitala, da ne bi zamudila
  2.      hitênje  -a s (é) glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno
  3.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrostiavt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro
  4.      hitéti  -ím nedov., hítel (ẹ́ í) 1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu // nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo 2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati ● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom hitèč -éča -e: hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki
  5.      hitévati  -am nedov. (ẹ́) redko hiteti: ljudje so hitevali po ulici
  6.      hitín  -a m () zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev
  7.      hitínast  -a -o prid. () zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica
  8.      hitinjáča  -e ž (á) zool. iz hitina sestoječe zunanje ogrodje, oklep členonožcev
  9.      hitínski  -a -o prid. () zool. hitinast: hitinski oklep
  10.      hitlerízem  -zma m () fašizem v Nemčiji med obema vojnama: vpliv hitlerizma; boj proti hitlerizmu
  11.      hitlerjánec  -nca m () pristaš hitlerjanstva: nasilje hitlerjancev
  12.      hitlerjánka  -e ž () ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka
  13.      hitlerjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na hitlerjance ali hitlerjanstvo: hitlerjansko gibanje / hitlerjanska demagogija
  14.      hitlerjánstvo  -a s () fašizem v Nemčiji med obema vojnama: boj proti hitlerjanstvu / obsodili so ga zaradi hitlerjanstva
  15.      hítlerjevec  -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti
  16.      hítlerjevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija
  17.      hitón  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih ohlapno oblačilo brez rokavov, navadno iz enega kosa blaga: hiton iz dragocene tkanine 2. zool. morski mehkužec, pokrit na hrbtu z osmimi prekrivajočimi se ploščicami, Chiton
  18.      hítrc  -a m () ekspr. hiter človek: pri delu je bil izreden hitrc / dolgonogi hitrc
  19.      hítrica  -e ž () 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico
  20.      hitrína  -e ž (í) knjiž. hitrica, naglica: odločal se je z izredno hitrino
  21.      hitro...  prvi del zloženk nanašajoč se na hiter: hitrobežen, hitrorezen, hitrostrelka
  22.      hitrobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava
  23.      hitrogrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) teh., navadno v zvezi hitrogrelna plošča plošča (električnega štedilnika), ki se hitreje segreje kot navadna: kuhalnik s hitrogrelno ploščo
  24.      hitronóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki hitro hodi: hitronogo dekle
  25.      hitropís  -a m () 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA