Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.422-1.446)


  1.      historiát  -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju ♪
  2.      historicízem  -zma m (ȋ) knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  3.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben ♪
  4.      históričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike ♪
  5.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve ◊ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije ♪
  6.      histórik  -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik ♪
  7.      historiográf  -a m (ȃ) zgodovinopisec: dela historiografov iz sedemnajstega stoletja / dvorni historiograf / proučevanja historiografov in sociologov zgodovinarjev ♪
  8.      historiografíja  -e ž (ȋ) zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija ♪
  9.      historiográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na historiografe ali historiografijo, zgodovinopisen: historiografske metode / historiografsko delo ♪
  10.      historízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  11.      historizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva: nevarno je, da bi pri rekonstrukciji preveč historizirali ♪
  12.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
  13.      híšar  -ja m (ȋ) redko bajtar, kočar: njegov oče je bil hišar ♪
  14.      híšast  -a -o prid. (í) podoben hiši: hišast predmet ♦ arheol. hišasta žara ♪
  15.      híšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe ● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave ◊ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš ♪
  16.      hiševánje  -a s (ȃ) glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje ♪
  17.      hiševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih ♪
  18.      híšica  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta ♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer ♪
  19.      híška  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postavil si je hiško / majhna lesena hiška 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: starši so spali v hiški ♪
  20.      híšna  -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
  21.      híšnica  -e ž (ȋ) ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice // hišnikova žena: hišnik in hišnica ♪
  22.      híšnik  -a m (ȋ) kdor opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: sprejeti v službo hišnika; hišnik v bloku ♪
  23.      hišnína  -e ž (ȋ) davek od hiše: izterjati, plačati hišnino ♪
  24.      híšniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišnike: hišniške dolžnosti; hišniška dela / hišniško stanovanje ♪
  25.      híšništvo  -a s (ȋ) opravljanje hišniških del ♪

   1.297 1.322 1.347 1.372 1.397 1.422 1.447 1.472 1.497 1.522  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA