Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.397-1.421)


  1.      hirálnica  -e ž (ȃ) pog., nav. slabš. dom onemoglih, dom počitka: očeta so dali v hiralnico ♪
  2.      hirálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hiralnico: hiralniško osebje / hiralniško vzdušje ♪
  3.      híranje  -a s (ȋ) glagolnik od hirati: očetovo dolgotrajno hiranje ga je močno prizadelo / hiranje drevesa ♪
  4.      hírati  -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
  5.      hírav  -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline ♪
  6.      híravec  in hirávec -vca m (í; ȃ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev ♪
  7.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike ♪
  8.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti ♪
  9.      hiromantíja  -e ž (ȋ) napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo ♪
  10.      hiromántika  -e ž (á) hiromantija ♪
  11.      hís 1 -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton h ♪
  12.      hís 2 -a m (ȋ) nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa ♪
  13.      hispaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo ♪
  14.      histamín  -a m (ȋ) biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva ♪
  15.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza ♪
  16.      histerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube ♦ elektr. histerezna zanka ♪
  17.      histêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem histêrično prisl.: histerično se jokati, smejati ♪
  18.      histêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha ♪
  19.      histeríja  -e ž (ȋ) 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne ♪
  20.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik ♪
  21.      histográm  -a m (ȃ) grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci ♪
  22.      histológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo ♪
  23.      histologíja  -e ž (ȋ) veda o tkivih ♪
  24.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava ♪
  25.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini ♪

   1.272 1.297 1.322 1.347 1.372 1.397 1.422 1.447 1.472 1.497  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA