Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.272-1.296)


  1.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
  2.      himénij  -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
  3.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  4.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
  5.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  6.      hímničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos ♪
  7.      hímničnost  -i ž (í) lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost ♪
  8.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
  9.      himnologíja  -e ž (ȋ) veda o himnah ♪
  10.      hímnus  -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
  11.      hinávček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
  12.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
  13.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
  14.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  15.      hinávec  -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
  16.      hináviti  -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
  17.      hinávka  -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji ♪
  18.      hinávski  -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
  19.      hinávstvo  -a s (ȃ) hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo ♪
  20.      hinávščina  -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
  21.      hinávščiti  -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
  22.      hínderhônder  -dra [dǝr] m (ȋ-ó) zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder ♪
  23.      híndi  -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik ♪
  24.      híndu  -ja m (ȋ) pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani ♪
  25.      hinduízem  -zma m (ȋ) najbolj razširjena indijska vera ♪

   1.147 1.172 1.197 1.222 1.247 1.272 1.297 1.322 1.347 1.372  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA