Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.251-1.275)


  1.      híhót  medm. (ȋ-ọ̑) klic konju naprej v desno!: pognal je: hihot! ♪
  2.      hihotáti se  -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal ♪
  3.      hijacínt  -a m (ȋ) 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom ♪
  4.      hijacínta  -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
  5.      hijacíntov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hijacinto: hijacintove čebulice / nežna hijacintova barva ♪
  6.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  7.      hijénji  -a -e (ẹ̑) pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža ♪
  8.      hijénski  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh ♪
  9.      híjo  medm. (ȋ) klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu ♪
  10.      híkori  -ja m (ȋ) severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa ♪
  11.      híkorice  -ric ž mn. (ȋ) žarg., šport. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice ♪
  12.      híkorijev  -a -o (ȋ) pridevnik od hikori: hikorijev les ♪
  13.      hiliástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela ♪
  14.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  15.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  16.      hilozoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije ♪
  17.      hílus  -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪
  18.      hílusen  -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
  19.      himalaízem  -zma m (ȋ) alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje ♪
  20.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
  21.      himalájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
  22.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
  23.      himénij  -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
  24.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  25.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA