Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.226-1.250)


  1.      higiénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
  2.      higro...  prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
  3.      higrofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
  4.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  5.      higrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
  6.      higrográf  -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
  7.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
  8.      higrometríja  -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
  9.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  10.      higroskópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
  11.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
  12.      higroskópičnost  -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
  13.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
  14.      higroskópski  -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
  15.      hihetánje  -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
  16.      hihetáti se  -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se ♪
  17.      hihì  in hihí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi! ♪
  18.      hihíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje ♪
  19.      hihíkati  -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ȋ) redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih ♪
  20.      hihít  -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit ♪
  21.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
  22.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh ♪
  23.      hihitàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska ♪
  24.      hihitávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce ♪
  25.      hihòt  -ôta m (ȍ ó) (pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA