Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (1.222-1.246)
- higiéničarka -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu ♪
- higiéničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično higiénično prisl.: higienično urejeno naselje ♪
- higiéničnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov ♪
- higiénik -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik ♪
- higiénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
- higro... prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
- higrofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
- higrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- higrográf -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
- higrométer -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
- higrometríja -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
- higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
- higroskópen -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
- higroskópičen -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
- higroskópičnost -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
- higroskópnost -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
- higroskópski -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
- hihetánje -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
- hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se ♪
- hihì in hihí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi! ♪
- hihíkanje -a s (ȋ) glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje ♪
- hihíkati -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ȋ) redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih ♪
- hihít -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit ♪
- hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
1.097 1.122 1.147 1.172 1.197 1.222 1.247 1.272 1.297 1.322