Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.072-1.096)


  1.      hêros  -a m (ȇ) v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov ♪
  2.      herostrát  in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem ♪
  3.      herostrátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga ♪
  4.      herostrátstvo  -a s (ȃ) knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo ♪
  5.      hêrpes  -a m (ȇ) med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah ♪
  6.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m (ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz] ♪
  7.      hês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton h; ton b ♪
  8.      hetêra  -e ž (ȇ) pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero ♪
  9.      heteríja  -e ž (ȋ) v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije ♪
  10.      heterízem  -zma m (ȋ) lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji ♪
  11.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen ♪
  12.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta ♪
  13.      heterodoksíja  -e ž (ȋ) rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka ♪
  14.      heterofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo ♪
  15.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen ♪
  16.      heterogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva ♪
  17.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
  18.      heterogoníja  -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
  19.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina ♪
  20.      heteromórfnost  -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika ♪
  21.      heteronómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
  22.      heteronomíja  -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
  23.      heteropoláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
  24.      heteroseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
  25.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪

   947 972 997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122 1.147 1.172  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA