Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.051-1.075)



  1.      hermelínast  -a -o prid. () ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo
  2.      hermelínji  -a -e prid. () nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
  3.      hermelínov  -a -o () pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno
  4.      hermenévtičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda
  5.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
  6.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
  7.      hermétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
  8.      hermétik  -a m (ẹ́) publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi
  9.      hermetízem  -zma m () publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
  10.      hêrnija  -e ž (é) med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
  11.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  12.      heróičen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet
  13.      heróičnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
  14.      heroín  -a m () farm. močno mamilo iz morfija: uživati heroin; tihotapci heroina
  15.      heroína  -e ž () 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
  16.      heroízem  -zma m () izreden pogum, junaštvo: partizanski, revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
  17.      heroizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost heroizíran -a -o: idealizirane in heroizirane osebe v romanu
  18.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  19.      herójinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja
  20.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
  21.      herójstvo  -a s (ọ̑) 1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov 2. herojsko dejanje: brezštevilna herojstva partizanov
  22.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  23.      herostrát  in heróstrat -a m (; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
  24.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  25.      herostrátstvo  -a s () knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA