Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (101-125)



  1.      asonánca  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
  2.      asoníran  -a -o prid. () lit. ki ima asonanco: asonirana kitica
  3.      asortimènt  -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m ( é; ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
  4.      asortírati  -am dov. in nedov. () porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les
  5.      asparágus  -a m () poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
  6.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  7.      aspergíl  -a m () rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil
  8.      aspidístra  -e ž () vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior
  9.      aspík  -a m () gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik; postrvi v aspiku
  10.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  11.      aspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi
  12.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant
  13.      aspirántka  -e ž (ā) ženska oblika od aspirant
  14.      aspiráta  -e ž () lingv. s pridihom izgovorjen glas
  15.      aspirátor  -ja m () teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
  16.      aspirín  -a m () zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina
  17.      aspirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
  18.      áspra  -e ž () num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja
  19.      astát  -a m () kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At
  20.      astátičen  -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti
  21.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
  22.      asteníja  -e ž () med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija
  23.      asténik  -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik
  24.      asterísk  -a m () tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice
  25.      asteroíd  -a m () nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA