Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (101-125)
- asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
- asoníran -a -o prid. (ȋ) lit. ki ima asonanco: asonirana kitica ♪
- asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
- asortírati -am dov. in nedov. (ȋ) porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les ♪
- asparágus -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
- aspékt -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
- aspergíl -a m (ȋ) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil ♪
- aspidístra -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
- aspík -a m (ȋ) gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik; postrvi v aspiku ♪
- aspirácija -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
- aspiracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi ♪
- aspiránt -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
- aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant ♪
- aspiráta -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas ♪
- aspirátor -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog ♪
- aspirín -a m (ȋ) zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina ♪
- aspirírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
- áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja ♪
- astát -a m (ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At ♪
- astátičen -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
- asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
- asteníja -e ž (ȋ) med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija ♪
- asténik -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik ♪
- asterísk -a m (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice ♪
- asteroíd -a m (ȋ) nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226