Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (932-956)



  1.      fígast  -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj
  2.      fígav  -a -o prid. (í) pog., ekspr. ničvreden, slab: figava politika; figavo vreme
  3.      fígica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od figa: nekaj figic sem že pojedel / figico, ne bom te ubogal, ne
  4.      fígole  medm. () nižje pog. izraža močno zanikanje: figole, nikamor ne greš
  5.      fígov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ
  6.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci
  7.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  8.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev
  9.      figurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel
  10.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika
  11.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije
  12.      figuralíst  -a m () um. figuralik: razstavljajo sami figuralisti
  13.      figurálnost  -i ž () um. lastnost, značilnost figuralnega: slikar se je hote odmaknil od figuralnosti
  14.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma
  15.      figuratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje figuratívno prisl.: figurativno povedati, slikati
  16.      figuratívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost figurativnega: figurativnost starega slikarstva; preplet surrealizma in čiste figurativnosti / figurativnost pesniške besede
  17.      figúrica  -e ž () manjšalnica od figura: izrezljavati figurice; drobna figurica; krhke porcelanaste figurice; figurice iz mavca / on je dobrodušna figurica; v bistvu je slamnat mož, politična figurica
  18.      figurína  -e ž () knjiž. kipec, figurica: figurina iz brona; po policah so bile razstavljene v narodne noše oblečene figurine / figurina v modnem časopisu
  19.      figurírati  -am nedov. in dov. () knjiž. pojavljati se, nastopati: tesno, pregrajeno stanovanje večkrat figurira v njegovih romanih / na zavitku je figuriralo njegovo ime // navadno v zvezi s kot nastopati v vlogi česa, predstavljati: na zunaj je figuriral kot porok, dejansko pa je bil glavni dolžnik figuríran -a -o: napev je bil vseskozi figuriran z melodičnimi okraski
  20.      fijákar  -ja m () pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem
  21.      fijákarski  -a -o () pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj
  22.      fíju  medm. () posnema glas pri žvižganju, piskanju: fiju, fiju piskajo piščali / svinčenke so žvižgale okrog ušes — fiju
  23.      fíkcija  -e ž (í) kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja: prizorišče v drami je kljub določenosti ostalo fikcija / literarna, pesniška fikcija / znanstvena fikcija znanstvena fantastika // knjiž., redko domneva, dozdeva: pri preiskavi je izhajal iz fikcije, da se je stvar zgodila v tem času ◊ jur. pravni predpis, ki ima določeno dejstvo za obstoječe, čeprav v resnici ne obstaja
  24.      fikoeritrín  -a m () bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge
  25.      fíks  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fiks, me zebe

   807 832 857 882 907 932 957 982 1.007 1.032  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA