Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (651-675)
- fantóm -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene ♪
- fantómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fantom: fantomska simbolika; mesto je bilo videti kakor fantomska panorama fantómsko prisl.: zvoniki gotskih katedral se skoraj fantomsko vzpenjajo nad zemljo ♪
- fántov -a -o (á) svojilni pridevnik od fant: fantova moč ga je presenetila; zapisal je fantovo ime ♪
- fantovánje -a s (ȃ) glagolnik od fantovati: pridobiti si pravico do fantovanja / vojna je odpravila fantovanje ♪
- fantováti -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen ♪
- fántovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant ∙ ekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten ♪
- fántovstvo -a s (á) 1. fantovska doba v življenju moškega: dati fantovstvu slovo; brezskrbno fantovstvo 2. lastnosti, značilnosti fanta: premalo fantovstva je v njem ♪
- fántovščina -e ž (á) 1. pogostitev, na katero povabi ženin pred poroko svoje prijatelje: prirediti fantovščino; povabiti na fantovščino 2. družba fantov, navadno vaških: sprejeti koga v fantovščino // znesek, ki ga plača fant tovarišem za pijačo, ko ga sprejmejo v svojo družbo: plačati fantovščino; dati za fantovščino ♪
- fár -ja m (ȃ) slabš. duhovnik: posvetnjaki in farji; govoriš kakor far ♪
- fára -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
- farád -a m (ȃ) elektr. enota za merjenje električne kapacitivnosti ♪
- farádičen -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪
- faradizírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. zdraviti s faradičnim tokom ♪
- farál -a [au̯] m (ȃ) nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej: prižgati faral ♪
- farán in faràn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši ♪
- farandóla -e ž (ọ̑) provansalski ljudski ples v šestosminskem taktu ♪
- faránka -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
- fáraon -a m (ȃ) 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a) ♪
- fáraonka -e ž (ȃ) v starem Egiptu vladarica: kruta faraonka // faraonova žena ♪
- fáraonov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od faraon: faraonova grobnica ♪
- fáraonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faraone ali na igro faraon: faraonska dinastija, vladavina; faraonske grobnice / faraonska igra ♪
- fárbati -am nedov. (ȃ) nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj ♪
- fárček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od far: ubogi farček se je ves tresel pred škofom ♪
- fáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♪
- fárica -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od fara: nekateri župniku še te revne farice niso privoščili ♪
526 551 576 601 626 651 676 701 726 751