Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (57-81)



  1.      apertúra  -e ž () fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
  2.      apetít  -a m () 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
  3.      apetíten  -tna -o prid. () redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
  4.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
  5.      apikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika
  6.      aplanát  -a m () fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije
  7.      aplanátičen  -čna -o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
  8.      aplavdírati  -am nedov. () z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
  9.      aplávz  -a m () z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
  10.      aplicíranje  -a s () glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
  11.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  12.      aplíka  -e ž () redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
  13.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  14.      aplikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo: aplikacijska metoda / aplikacijski ornament
  15.      aplikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
  16.      aplómb  -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
  17.      apnánje  -a s () apnjenje, kalcifikacija: apnanje kislih tal
  18.      ápnar  tudi apnár -ja m (; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
  19.      apnáriti  -im nedov.) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
  20.      ápnarski  in apnárski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo: apnarsko delo
  21.      ápnarstvo  in apnárstvo -a s (; ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
  22.      ápnast  -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata // ki vsebuje apno: apnast kompost
  23.      ápnat  -a -o in apnàt -áta -o prid. (; ā) bogat z apnom: apnata zemlja
  24.      apnáti  -ám nedov.) apniti: apnati travnik
  25.      apnén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA