Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (51-75)
- aperceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje ♪
- apercipírati -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
- aperçu -ja [apersí] m (ȋ) knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema ♪
- àperióden -dna -o prid. (ȁ-ọ̑) aperiodičen: aperioden pojav ♪
- àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami ♪
- aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče ♪
- apertúra -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva ♪
- apetít -a m (ȋ) 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov ♪
- apetíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska ♪
- apezéjevec -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi ♪
- apikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika ♪
- aplanát -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije ♪
- aplanátičen -čna -o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje ♪
- aplavdírati -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
- aplávz -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne ♪
- aplicíranje -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge ♪
- aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
- aplíka -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija ♪
- aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
- aplikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aplikacijo: aplikacijska metoda / aplikacijski ornament ♪
- aplikatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela ♪
- aplómb -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu ♪
- apnánje -a s (ȃ) apnjenje, kalcifikacija: apnanje kislih tal ♪
- ápnar tudi apnár -ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog ♪
- apnáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226