Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (382-406) 
- dolihokefálen -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja ♪
- dolihokefalíja -e ž (ȋ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
- dolihokefálnost -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
- dolína -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ∙ star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik;
dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov ♪
- dolínar -ja m (ȋ) zastar. dolinec: nevihta je naredila veliko škodo tudi dolinarjem ♪
- dolínast -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet ♪
- dolínec -nca m (ȋ) kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline: dolinci že žanjejo; dolinci in hribovci ♪
- dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
- dolínka 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke ♪
- dolínka 2 -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke ♪
- dolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
- dolítek -tka m (ȋ) kar se dolije ♪
- dolíti -líjem dov. (í) dodati tekočino: steklenica še ni polna, treba bo doliti / doliti vina v sod; doliti bencin; dolij še zajemalko vode / doliti kozarec ♪
- dolív -a m (ȋ) dolivanje: vino za doliv // kar se dolije ♪
- dolívanje -a s (í) glagolnik od dolivati: dolivanje vode ♪
- dolívati -am nedov., tudi dolivájte; tudi dolivála (í) dodajati tekočino: dolivati in odlivati / dolivati vodo v vino; po kapljicah dolivati olje ♪
- dolívek -vka m (ȋ) kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka ♪
- dolívka -e ž (ȋ) nar. vzhodno posoda za dolivanje vina v sod ♪
- dólman -a m (ọ̑) nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman ♪
- dólmen -a m (ọ̑) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov ♪
- dólnje... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na dolnji: dolnjelužiški ♪
- dólnji -a -e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva ♪
- dolóčanje -a s (ọ́) glagolnik od določati: a) določanje cen; kriteriji za določanje pokojnine; določanje vrednosti blaga b) določanje razdalje; mikroskopsko določanje rudnin ♪
- dolóčati -am nedov. (ọ́) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke // izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba ♪
- dolóčba -e ž (ọ̑) kar akt uradno določa: izjemna, splošna določba; določbe posameznih členov ustave; kaznovati po določbah zakona / določba o delitvi dohodka ♪
257 282 307 332 357 382 407 432 457 482 
