Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (3.776-3.800)
- zdemokratizírati -am dov. (ȋ) uvesti, uveljaviti demokracijo: zdemokratizirati državo / zdemokratizirati družbeni sistem zdemokratizíran -a -o: zdemokratizirana družba ♪
- zdrčáti -ím dov. (á í) 1. drčeč se premakniti: padel je in zdrčal; hlod je zdrčal po drči; drug za drugim so zdrčali po melišču v dolino / sani so zdrčale po zglajenem snegu 2. redko zdrsniti: na poledeneli cesti mu je zdrčalo ♪
- zedíniti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj enotno, složno: zediniti sprte strani; zediniti politične stranke / zediniti mnenja, stališča poenotiti 2. knjiž. združiti, povezati: zediniti posamezne kneževine v eno državo / zediniti se proti skupnemu sovražniku; politično se zediniti zedíniti se postati enakih misli, istega mnenja: nista se mogla zediniti glede otrokovega imena / zediniti se za kaj, v čem zedínjen -a -o: prijatelja sta bila končno spet zedinjena; biti zedinjen s kom ♦ zgod. zedinjena Slovenija in Zedinjena Slovenija Slovenija, ki naj bi po slovenskem političnem programu iz leta 1848 združevala vse slovensko etnično ozemlje v eno upravno enoto ♪
- zemljánček -čka m (ȃ) manjšalnica od zemljan: število zemljančkov narašča / naš zemljanček spet joka otrok ♪
- zgledati gl. izgledati ♪
- zgoščíšče -a s (í) knjiž. tališče, strdišče ♪
- zídanje tudi zidánje -a s (í; ȃ) 1. glagolnik od zidati: zidanje lepo napreduje; zidanje brez malte, z malto / ukvarjati se z zidanjem / zidanje hiše; zidanje oboka je zamudno 2. kar je sezidano, zgrajeno: zidanje je obrnjeno proti jugu; novo, veliko zidanje ♪
- zlatárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: prodajati staro zlato v zlatarno / Zlatarna Celje // prodajalna izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: vlomiti v zlatarno; bogate izložbe zlatarn ● ekspr. na sebi je imela celo zlatarno zelo veliko (zlatega) nakita ♪
- zlatokódrast -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle ♪
- zlatokòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. kdor koplje, izpira zlato: naselje zlatokopov; črtice iz življenja zlatokopov 2. zastar. zlati rudnik, zlato polje: zlatokopi in diamantna polja ♪
- zlatokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj ♪
- zlatolás in zlatolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica ♪
- zlatolásec -sca m (ȃ) ekspr. kdor ima zlato rumene lase: zlatolasec z otroškim obrazom ♪
- zlatoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
- zlatomášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov ♪
- zlatonôsen -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka ♪
- zlatopén -a -o prid. (ẹ̄) zastar. zlato penast: zlatopeno morje ♪
- zlatopér -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica ♪
- zlivalnik gl. izlivalnik ♪
- zlužiti ipd. gl. izlužiti ipd. ♪
- zmérnost -i ž (ẹ́) lastnost zmernega človeka: manjka mu zmernosti / zmernost v jedi in pijači ♪
- zmotovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti koga omotičnega: žganje jih je zmotovililo / zmotoviliti komu pamet zmotovíliti se počasi, nerodno priti kam: s težavo se je zmotovilil na voz ● ekspr. v njegovih mislih se je vse zmotovililo zmešalo ♪
- zmozníčiti -im dov. (í ȋ) obrt. zvezati z moznikom, mozniki: zmozničiti trame zmozníčen -a -o: zmozničen strop; zmozničene stene ♪
- zmožátiti se -im se dov. (á ȃ) ekspr. postati možat: v kratkem času se je zmožatil ♪
- zmóžen -žna -o prid., zmóžnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: zmožen človek, strokovnjak; trgovsko je zelo zmožen // ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo zmožni fantje; zmožen za delo / biti zmožen mirnega razmišljanja; življenja zmožen zarodek; zaradi bolezni ni zmožen delati / spolno zmožen / nisem zmožen pametne misli; zmožen prijateljstva / ta nazor ni zmožen rešiti socialnega vprašanja 2. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega zmožen; zmožen je narediti vsakršno hudobijo / ta človek je zmožen goljufati ♪
3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876