Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (3.632-3.656)


  1.      večkráten  -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembna ♦ jur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati ♪
  2.      vedríšče  -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče ♪
  3.      vèleindustríja  -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. industrija velikega obsega: razvoj veleindustrije / jeklarska, tekstilna veleindustrija ♪
  4.      veličástvenost  -i ž (ȃ) star. veličastnost: veličastvenost kipa ♪
  5.      véliki  -a -o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik: a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal č) puška z velikim dometom d) te velike razlike so se še povečale e) kaj študira tvoj veliki sin f) veliki klanec je za nami g) vem za njegovo veliko bolečino h) velika kmetija je propadla i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki 2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo ● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm ◊ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astr. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; kem. velika molekula makromolekula; lingv. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; muz. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica véliki -a -o sam.: publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati; prim. več, velik, veliko ♪
  6.      venerológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za spolne bolezni ♪
  7.      veroizpóved  -i ž (ọ̑) 1. besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke krščanske vere, Cerkve: moliti, sestaviti veroizpoved ♦ rel. augsburška veroizpoved ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu; krstna veroizpoved ki se uporablja pri krstu; nicejska veroizpoved sprejeta na nicejskem cerkvenem zboru leta 325 2. verska skupnost glede na priznavanje takega besedila: v mestu ima svoje obrede več krščanskih veroizpovedi; pripadniki veroizpovedi / popisati prebivalce po njihovi veroizpovedi verski pripadnosti; živeti po zahtevah veroizpovedi vere ♪
  8.      vérovnost  -i ž (ẹ́) zastar. verodostojnost: verovnost priče / verovnost novic ♪
  9.      veselíca  -e ž (í) zabavna prireditev s plesom, pri kateri se toči pijača: prirediti veselico; iti na veselico; igrati, plesati na veselici / gasilska, vaška, vrtna veselica; veselica s srečelovom // ekspr. zabava, pogostitev: dekleta so napravila fantom veselico / dnevi brezskrbnih veselic ♪
  10.      veselíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na veselico: veselični prostor / veselična godba ♪
  11.      veselíčka  -e ž (í) 1. ekspr. manjšalnica od veselica: najprej bo kulturna prireditev, nato pa še veselička 2. evfem. žensko spolovilo: skrila je veseličko pod krilce ♪
  12.      veselíšče  -a s (í) knjiž. prostor, kjer se kdo veseli, zabava: zidanica je bila pozimi veselišče / spremeniti gledališče v veselišče / vrtiljak v veselišču zabaviščnem parku; mestna veselišča zabavišča ♪
  13.      veselíščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od veselišče: veseliščni čolni ♪
  14.      veselíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da je kdo vesel: pogled na bela pobočja jih veseli; vsa slava, ki jo je dosegel, ga ne veseli več; uspehi otrok starše veselijo / povedal je, kaj ga na njih, pri njih najbolj veseli // s smiselnim osebkom v tožilniku, z odvisnim stavkom izraža pozitiven čustveni odnos do česa: veseli nas, da delo napreduje; od srca, v resnici ga veseli, da so se pobotali / veselilo bi me, če bi se o tem lahko kdaj pogovorili želim si, da bi se / kot vljudnostna fraza: veseli nas, da ste nas počastili z obiskom; veseli me, da vas vidim // v medmetni rabi izraža pozitivno mnenje, soglašanje: jutri grem na Triglav. Me veseli / kot vljudnostna fraza ob pohvali lepo smo se imeli pri vas. Me veseli; kot vljudnostna fraza pri predstavljanju Janez Koren. Me veseli 2. vzbujati pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: kmetovanje, poklic ga veseli; veseli ga zgodovina / pijača ga ne veseli več ne čuti več potrebe po njej; goji različno sadje, veselijo ga zlasti jabolka najbolj se ukvarja z njimi ∙ ne veseli me iti v takem vremenu od doma ne grem rad, ne želim iti veselíti se 1. biti v stanju veselja: ljudje se veselijo ali jokajo; vsi so veseli, veselite se še vi / ekspr. z njim se veseli, kar živi // delati stvari, ki vzbujajo, izražajo veselo razpoloženje: gledal je otroke, kako se veselijo na travniku; veseliti se s sosedi v zidanici; hrupno se veseliti 2. biti v stanju prijetnega pričakovanja česa: veseli se počitnic; veseliti se pomladi, potovanja; veseli se, da se bo peljala z njim // imeti pozitiven čustveni odnos do česa: veseli se napredka; veseli se tujega uspeha; od srca se veseli lepe knjige; daril se veseli kot otrok ● ekspr. še danes se veseli čvrstega zdravja je zdrav; bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo veselèč -éča -e: jadrali so, veseleč se, da so si rešili življenje; veseleča se družba ♪
  15.      veseljáčenje  -a s (ā) glagolnik od veseljačiti: uživati v veseljačenju; predpustno veseljačenje; želja po veseljačenju ♪
  16.      veseljáčiti  -im nedov. (á ȃ) veselo popivati, lahkotno se zabavati v družbi: s prijatelji je veseljačil pozno v noč; v hotelu so hrupno veseljačili ♪
  17.      veselják  -a m (á) 1. kdor veseljači: veseljaki so popivali cele noči; petje veseljakov 2. (po naravi) vesel človek: bil je veseljak in dober delavec; veseljaki in čemerneži ♪
  18.      veseljákinja  -e ž (á) ženska oblika od veseljak: opita veseljakinja / ker je veseljakinja, jo imajo povsod radi ♪
  19.      vésti  vézem in vêsti vêzem nedov. (ẹ́; é) delati okras na tkanino z uporabo šivanke in niti: vesti prt; vesti s svilo, z zlatom; ročno, strojno vesti / vesti monogram, vzorec; pren. mraz veze rože na šipe vézen -a -o in vezèn -êna -o: vezena bluza ♪
  20.      vezílstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje vezenin: čipkarstvo in vezilstvo // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  21.      vidljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se vidi, opazi; viden: vidljivi in otipljivi izrastki / vidljivi uspehi ♪
  22.      víkendski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vikend: vikendsko naselje / vikendski mir / vikendski turizem ♪
  23.      vínar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / v ljudski pesmi beli vinar svetel, srebrn srednjeveški novec; belič ● star. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. gledati na vsak vinar biti varčen; biti skop; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi ◊ num. vinar srebrnik majhne vrednosti, kovan na Dunaju od 13. do 15. stoletja; zgod. plačevati tedenski vinar davščino za deželno obrambo proti Turkom ♪
  24.      vióla d'amóre  vióle d'amóre ž (ọ̑-ọ̑) muz., nekdaj violi podobno glasbilo s štirimi strunami, na katere se igra, in štirimi sozvenečimi strunami: igrati violo d'amore ♪
  25.      visokotláčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno visokih tlakov: visokotlačna para / visokotlačni parni kotel; visokotlačna črpalka ♪

   3.507 3.532 3.557 3.582 3.607 3.632 3.657 3.682 3.707 3.732  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA