Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (357-381) 
- dolgosúknjar -ja [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: kdo pa je tisti dolgosuknjar ♪
- dolgosúknjež -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež ♪
- dolgotrájen -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa ♪
- dolgotrájnost -i [u̯g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev ♪
- dolgoúh -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava ♪
- dolgoúhec -hca [u̯g] m (ȗ) ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel ♪
- dolgoúšec -šca [u̯g] m (ȗ) dolgouhec: dolgoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; knjiž. dolgoušec je nenadoma močno zarigal ♪
- dolgovalóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
- dolgováti -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
- dolgovéčen -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
- dolgóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
- dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
- dolgovéziti -im [u̯g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima ♪
- dolgovéznež -a [u̯g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža ♪
- dolgovéznost -i [u̯g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo ♪
- dolgovláknat -a -o [u̯g] prid. (ȃ) ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne ♦ tekst. dolgovlaknati bombaž ♪
- dolgovrát in dolgovràt -áta -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč ♪
- dolgovráten -tna -o [u̯g] prid. (ȃ) redko dolgovrat: dolgovraten labod ♪
- dolgozób -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska ♪
- dolgožív -a -o [u̯g] prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop ♪
- dolgožívost -i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine ♪
- dôli prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori: hiša je ob vodi in doli je vlažno; daleč, globoko doli / s prislovnim določilom kraja: doli v dolini; tam doli pod hribom / vino od tam doli 2. zastar. dol: pridi doli ♪
- dolíca -e ž (í) redko majhna dolina ♪
- dolìč -íča in dólič -a m (ȉ í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih ♪
- dolihokefál -a m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec ♪
232 257 282 307 332 357 382 407 432 457 
