Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (3.501-3.525)



  1.      uglaševálnik  -a m () muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobila ◊ elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner
  2.      uglaševálo  -a s (á) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner
  3.      uglaševánje  -a s () glagolnik od uglaševati: uglaševanje klavirja / uglaševanje stališč / uglaševanje televizijskega sprejemnika
  4.      uglaševáti  -újem nedov.) 1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino: uglaševati violino; uglaševati po posluhu, s pripravo 2. ekspr. delati, da je kaj skladno, ubrano: uglaševati barve // delati, da je kaj skladno, enotno: uglaševati želje posameznikov s skupnimi 3. teh. nastavljati, naravnavati: uglaševati televizijski sprejemnik ◊ elektr. nastavljati nihajne kroge sprejemnika na frekvenco oddajnika
  5.      uglèd  -éda m ( ẹ́) zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povečal; imeti, izgubiti, ekspr. zapraviti svoj ugled; ekspr. izpodkopavati komu ugled; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja
  6.      ugledalíščenje  -a s () glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov
  7.      ugledalíščiti  -im dov.) knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je učinkovito ugledališčil besedilo ugledalíščen -a -o: ugledališčena poezija
  8.      uglédati  -am dov., ugléj in uglèj ugléjte, stil. uglédi uglédite (ẹ́ ẹ̑) zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že oddaleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu ● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil ugledávši zastar.: ugledavši gosta, mu je tekel naproti uglédan -a -o: nenadoma ugledano vozilo je izginilo ∙ pog. parcelo za hišo imam že ugledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
  9.      ugléden  -dna -o prid., uglédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima ugled: ugleden človek; ugledni gostje / ugledna družina / ugleden poklic; ugledna služba // ekspr. izbran, boljši: ugledna črna obleka; želi uglednejšo sobo 2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote
  10.      uglédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. ugleden človek: slovesna večerja za ugledneže; mestni ugledneži
  11.      uglédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. ugleden človek: prirediti sprejem za uglednike; občinski ugledniki
  12.      uglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost uglednega: uglednost njegove družine / uglednost trgovine
  13.      uglobína  -e ž (í) knjiž. vdolbina: uglobina v pločevini
  14.      uglobíti  -ím dov., uglóbil ( í) 1. redko narediti, da ima kaj nižji nivo: tovornjaki so uglobili cestišče 2. knjiž. poglobiti: reka je uglobila svojo strugo; gube ob ustih so se ji še uglobile / uglobiti medsebojne vezi uglobljèn -êna -o: uglobljen kolovoz; vhod je uglobljen
  15.      uglušíti  -ím dov., uglúšil ( í) povzročiti, da se kaj ne sliši: preproga je uglušila korake // s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši; oglušiti: vreščanje ga je skoraj uglušilo
  16.      ugnáti  užênem dov., stil. uženó (á é) ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo: otrok ni mogla ugnati; ugnati razgrajača / ugnati konja; riba se je še vedno premetavala, ni se hotela ugnati // doseči, da kdo preneha delati kaj nezaželenega: žena ga bo že ugnala; ugnati vaške opravljivke / sovražnika so ugnali z zvijačo premagali // vzeti komu moč, voljo za nadaljevanje njegovega dela, prizadevanja: ni se dal, pustil ugnati, iskal je naprej; tudi tega sodnika je ugnal / lakota, suša jih ni ugnala; težje delo ga hitro užene utrudi 2. narediti, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja tega, kar izraža določilo: ugnati kašelj, mrzlico; nespečnost je ugnal z večerno telovadbo; nič ni moglo ugnati njegove radovednosti; jok se je kmalu ugnal ● ekspr. končno je nalogo ugnal rešil; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on ugnán -a -o: sovražnik je ugnan; ugnana porednica
  17.      ugnêsti  ugnêtem dov., stil. ugnetó; ugnêtel in ugnétel ugnêtla, stil. ugnèl ugnêla (é) 1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnesti glino, testo // z gnetenjem narediti kaj sploh: iz moke, jajc, masla ugnesti testo 2. z gnetenjem, med gnetenjem dodati kaki snovi kaj: ugnesti kvas v testo ugnetèn -êna -o: dobro ugneteno testo
  18.      ugnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnetati glino, testo // z gnetenjem delati kaj sploh: otroci ugnetajo kolačke iz prsti ● knjiž. pisatelj ugneta snov po svojih mislih oblikuje ugnetajóč -a -e: ugnetajoč testo, je porabila vso moko
  19.      ugnézdenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ugnezditi se: ugnezdenje lastovk v hlevu / ugnezdenje v toplem domu
  20.      ugnézditi se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti gnezdo: lastovke so se ugnezdile pod napuščem 2. ekspr. naseliti se, navadno proti volji koga: brez našega dovoljenja se je ugnezdila pri nas; v šoli so se ugnezdili tuji vojaki / na podstrešju so se ugnezdile miši / na mladikah se je ugnezdila plesen / v jezik se je ugnezdila marsikatera tuja beseda; pren. v hiši se je ugnezdila žalost 3. ekspr. namestiti se: otroka sta se ugnezdila na zadnjem sedežu; udobno se ugnezditi ugnézden -a -o: v ljudeh je še preveč ugnezdena stara miselnost
  21.      ugnojíti se  -ím se dov., ugnójil se ( í) nav. 3. os., redko zagnojiti se, ognojiti se: rana se je ugnojila ugnojíti zastar. pognojiti: dobro ugnojiti njivo ugnojèn -êna -o: ugnojen prst; ugnojena zemlja
  22.      ugóden  -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom // ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje 2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla 3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo ● zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustreznešah. za belega je položaj ugoden ugódno prisl.: ugodno vplivati na kaj; ugodno rešena prošnja / v oglasih dobro ohranjen otroški voziček ugodno prodam / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ni mu bilo ugodno, ko je vstopila
  23.      ugodítev  -tve ž () glagolnik od ugoditi1: ugoditev temu človeku je nemogoča / ugoditev prošnji, zahtevi
  24.      ugodíti 1 -ím dov., ugódil ( í) z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen: njej ni mogoče ugoditi; težko mu je ugoditi / vse, v vsem mu ugodi / ugoditi pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti; ugoditi otrokovi radovednosti jo potešiti; ugodil je vsaki njeni zahtevi, želji izpolnil je vsako njeno zahtevo, željo ugodèn -êna -o: ugodena vloga / v povedno-prislovni rabi njegovi prošnji je bilo ugodeno
  25.      ugodíti 2 -ím dov., ugódil ( í) povzročiti, da postane kaj godno: ugoditi sadje ♦ agr. ugoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla

   3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA