Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (3.326-3.350)



  1.      stihíjnost  -i ž () lastnost, značilnost stihijskega: stihijnost delovanja; stihijnost pri odpiranju novih delovnih mest / stihijnost narave neobvladljivost pojavov v naravi
  2.      stihíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale
  3.      stihomitíja  -e ž () lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah
  4.      stihoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. metrika: romanski značaj stihoslovja
  5.      stihotápiti  -im dov.) pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo
  6.      stiskálnica  -e ž () 1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica 2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici
  7.      stíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Stično: stiška opatija ♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja
  8.      stólísten  -tna -o prid. (ọ̑-) vrtn., v zvezi stolistna roža roža stolistnica: šopek stolistnih rož
  9.      stórija  -e ž (ọ́) ekspr. 1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu 2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo // doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti ∙ ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo
  10.      strahoválka  -e [k] ž () ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok
  11.      strdénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., star. medenjak: pogostili so ga s čajem in strdenci
  12.      streznítev  tudi iztreznítev -tve ž () glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev
  13.      strmoglávljenje  -a s () glagolnik od strmoglaviti: pilot je poskušal zaustaviti strmoglavljenje letala; strmoglavljenje v prepad se je končalo s plezalčevo smrtjo / strmoglavljenje vlade
  14.      stroškóvnik  -a m (ọ̑) seznam, popis stroškov: sestaviti stroškovnik / predložiti, voditi stroškovnik / ekspr. njegov stroškovnik je bil ta mesec zelo velik vsota stroškov, stroškijur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški
  15.      studênčar  -ja m () knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar
  16.      subskrípcija  -e ž (í) zal. prednaročilo: razpisati subskripcijo / knjiga bo na razpolago samo v subskripciji
  17.      suficitáren  -rna -o prid. () publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitarni material / glede lesa je ta pokrajina suficitarna / suficitarni poklici
  18.      suficíten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca 2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine
  19.      sufíks  -a m () lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona: slabšalni pomen sufiksa -uh
  20.      suflé  -ja m (ẹ̑) gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, nahitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle
  21.      suflêr  -ja m () gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja ∙ ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce
  22.      suflêrka  -e ž () gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka: v dvorani je bilo slišati suflerko; suflerka v operi
  23.      suflêrski  -a -o prid. () gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
  24.      sufléza  -e ž (ẹ̑) zastar. šepetalka, suflerka: dobra sufleza
  25.      suflírati  -am nedov. in dov. () gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati: suflirati igralcu ∙ pog. suflirati sošolcu prišepetavati; ekspr. mu bom že jaz sufliral, kaj naj stori skrivaj rekel, svetoval

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA