Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (332-356)
- dobrovóljec -jca m (ọ̑) star. kdor stopi prostovoljno v vojsko; prostovoljec: bitke se je udeležil kot dobrovoljec ♦ zgod. solunski dobrovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti ♪
- dodekaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dvanajsterec: izračunati površino dodekaedra ♪
- dodekafoníja -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
- dodekafónski -a -o (ọ̑) pridevnik od dodekafonija: dodekafonska skladba, tehnika ♪
- dodélanost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila ♪
- dodélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba ♪
- dodeláva -e ž (ȃ) glagolnik od dodelati: šivilja potrebuje za dodelavo obleke še dve uri / dodelava papirja, tkanin ♪
- dodelávati -am nedov. (ȃ) približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo ♪
- dodelílnik -a m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu ♪
- dodelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od dodeliti: dodelitev stanovanja; dodelitev zemljišča za zidavo nove šole / dodelitev nagrad ♪
- dodelíti -ím dov., dodélil (ȋ í) 1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje // z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi 2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče ◊ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dodeljèn -êna -o: fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba ♪
- dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara ♪
- dokláda -e ž (ȃ) 1. kar se doda k rednim prejemkom, k plači; dodatek: dobivati doklade; priznali so mu pravico do posebne doklade / draginjska doklada v stari Jugoslaviji dodatek zaradi draginje; dobiva otroške doklade otroški dodatek 2. lokalni dodatek k državni davščini: plačevati doklado; občinske doklade; doklada na dohodke; doklada od kmetijstva ♪
- dolénjščina -e ž (ẹ́) dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik ♪
- dolgorílec -lca [u̯g-u̯c] m (ȋ) ekspr. žival z dolgim rilcem: ustrelil je velikega dolgorilca ♪
- dolgoróčen -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
- dolgoróčnost -i [u̯g] ž (ọ̑) značilnost dolgoročnega: dolgoročnost posojila ♪
- dolgoróg -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli ♪
- dolgorók -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok ♪
- dolgorún -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima dolgo runo, dlako: trop dolgorunih ovc ♪
- dolgosrájčnik -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki ♪
- dolgóst -i [u̯g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja ♪
- dolgostásen -sna -o [u̯g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle ♪
- dolgostêbeln -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
- dolgósten -tna -o [u̯g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera ♪
207 232 257 282 307 332 357 382 407 432