Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (3.126-3.150)



  1.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. () ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
  2.      shúda  prisl. () knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda
  3.      sijájnik  -a m () min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit
  4.      simbolizíranje  -a s () glagolnik od simbolizirati: simboliziranje dela / simboliziranje misli
  5.      siníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica
  6.      sírast  -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza sírasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast
  7.      sitár  -ja m (ā) muz. lutnja z dolgim ploskim vratom, razširjena zlasti v Indiji: igrati na sitar / peti ob spremljavi sitarja
  8.      skáld  -a m () srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec: jezik starih skaldov
  9.      skísniti  -em dov.) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil
  10.      sklerózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen
  11.      sklonljív  -a -o prid. ( í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede
  12.      sklonljívost  -i ž (í) lingv. lastnost, značilnost sklonljivega: sklonljivost besede
  13.      sklónski  tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice sklónsko tudi sklônsko prisl.: sklonsko se ujemati
  14.      sklòp  sklópa in sklôpa m ( ọ́, ó) 1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov ♦ geogr. gorski sklop // več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop // publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu 2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop // mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča 3. lingv. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
  15.      sklópec  in sklôpec -pca m (ọ̄; ó) lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi; skopec: nastaviti sklopec; lisica se je ujela v sklopec
  16.      sklopek  gl. sklobek
  17.      sklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja
  18.      sklopítev  -tve ž () glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov
  19.      sklopíti  in sklópiti -im dov. ( ọ̄) 1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi; sklopiti lokomotivo z vagonom ♦ elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga 2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupaj sklópljen -a -o: vagoni so sklopljeni; sklopljene veke ♦ obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata
  20.      sklópka  -e ž (ọ̑) strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjemavt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
  21.      skombinírati  -am dov. () 1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve 2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili skombiníran -a -o: vse je domiselno skombinirano
  22.      skotízem  -zma m () filoz. smer, ki izhaja iz naukov sholastičnega filozofa Scota, po katerih je treba teologijo ločiti od filozofije: predstavniki skotizma; tomizem in skotizem
  23.      skrivàj  prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: skrivaj oditi, se sestajati / skrivaj se ozirati / tobak so nosili skrivaj čez mejo nezakonito 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: skrivaj ugiba, kako se bo izteklo; prim. naskrivaj
  24.      skúp  -a m () knjiž. skupek, celota: posameznosti v skupu napetih odnosov; tržišče kot skup ugodnih in neugodnih razmer / skup glasno se smejočih ljudi skupina
  25.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA