Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (3.101-3.125)



  1.      samozván  -a -o prid. (á) 1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast 2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale samozváno prisl.: samozvano priti na oblast
  2.      samozvánec  -nca m (á) 1. kdor si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: takrat je vladal samozvanec Henrik IV. / bal se je, da bi ga kak samozvanec vrgel s prestola 2. ekspr. kdor si lasti pomemben položaj: kritizirali so takratne občinske samozvance / pesniški samozvanci
  3.      samozvánka  -e ž (á) ženska oblika od samozvanec: vladarica samozvanka
  4.      samozvánski  -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji
  5.      samozvánstvo  -a s () dejstvo, da je kdo samozvanec: zaradi svojega samozvanstva si kralj ni upal nasprotovati predlogu / ekspr. boriti se proti samozvanstvu
  6.      sanjárjenje  -a s (á) glagolnik od sanjariti: ropot ga je zdramil iz prijetnega sanjarjenja; ekspr. predajati se sanjarjenju / romantično sanjarjenje o lepoti, ljubezni
  7.      satinét  -a m (ẹ̑) lahka, lesketajoča se tkanina: obleka iz rožastega satineta
  8.      sčakováti  -újem nedov.) redko čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakovali / lovci so sčakovali ruševca; ljudje so se sčakovali na križpotju
  9.      sédemnajsti  in sedemnájsti -a -o [dǝm] štev. (ẹ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu sedemnajst: v sedemnajstem letu je; predavanje bo ob sedemnajsti (uri) / sedemnajsti pešpolk v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske; sedemnajsto [17.] stoletje stoletje od 1600 do 1700
  10.      sejánje 2 -a s () glagolnik od sejati2: sejanje se je zavleklo dolgo v noč
  11.      sekundírati  -am nedov. () knjiž. 1. biti priča pri dvoboju: večkrat je sekundiral 2. podpirati, dopolnjevati koga, zlasti z besedami: sekundirati prijatelju / vneto mu je sekundiral pritrjeval
  12.      semiótika  -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
  13.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  14.      sesédati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
  15.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. () nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis
  16.      severnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na severnjake: severnjaški temperament; severnjaška miselnost ∙ ekspr. severnjaške dežele severnoevropske
  17.      séverno...  prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na severen: severnoafriški, severnoameriški, severnoslovanski
  18.      sévernoamêriški  -a -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na Severno Ameriko: severnoameriške države / severnoameriška favna / severnoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom jazza
  19.      sévernoevrópski  -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) nanašajoč se na severni del Evrope: severnoevropske države; severnoevropske reke
  20.      sévernonémški  -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́) nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta
  21.      sévernoslovánski  -a -o prid. (ẹ̄-) zgod. nanašajoč se na Slovane, ki so se ob preseljevanju naselili severno od Donave: severnoslovanske naselbine
  22.      severo...  ali sévero... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na sever: severovzhod / severoseverozahod
  23.      séveroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑- ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu
  24.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑- ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije
  25.      séverovzhóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severovzhod: severovzhodno pobočje Pohorja séverovzhódno prisl.: ravnina se razprostira severovzhodno od Save

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA