Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.957-2.981)
- profiláktičen -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje ♪
- profílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo ♪
- profilírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
- profínjen -a -o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut ♪
- profít -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
- progesterón -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
- promenáda -e ž (ȃ) javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada // sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado ◊ kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi ♪
- proselít in prozelít -a m (ȋ) knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri ♪
- prosvéta -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
- prótidragínjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je proti draginji: protidraginjski ukrepi, zakoni ♪
- protiréčje -a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami ♪
- prótišpijonáža -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo ♪
- prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
- prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki ∙ knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet ♪
- prótitelésce -a s (ọ̑-ẹ̑) med. protitelo: organizem proizvaja protitelesca ♪
- prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
- prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́) knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu ♪
- protitéžje -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
- protíti -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
- prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
- prótitóčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na protitok: protitočna voda ♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh ♪
- prototíp -a m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja ♪
- pŕstan -a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih ◊ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje ♪
- prvoboríteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od prvoboritelj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda ♪
- prvotísk -a m (ȋ) 1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov 2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov ♪
2.832 2.857 2.882 2.907 2.932 2.957 2.982 3.007 3.032 3.057