Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (282-306)



  1.      črí  medm. () posnema glas murna, črička, liščka: čri čri čri, prepevajo murni / čričri
  2.      črnoglédost  -i ž (ẹ̄) lastnost črnogledega človeka: v svoji črnogledosti je mislil, da ni izhoda / spet ga je napadla čudna črnogledost
  3.      čŕta  -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajemaavt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta
  4.      črvojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. razjeden od črvov; črviv: črvojeden štor; črvojedna skrinja 2. star. ničvreden, slab: črvojedna literatura
  5.      čuvár  -ja m (á) kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: razjezili so čuvarje morale in pravovernosti; lastil si je vlogo čuvarja javnega reda / ta organizacija je čuvar pridobitev revolucije ♦ film. čuvar kamere kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje kamere med snemanjem
  6.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost
  7.      dárček  -čka m () manjšalnica od dar: darček za spomin
  8.      debáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje
  9.      debelúšnost  -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna
  10.      decêmber  -bra m (é) dvanajsti mesec v letu: letošnji december; rok za prijave je 15. december; spomnil se je dogodka v (mesecu) decembru / začelo se je (meseca) decembra lani / sedel je ob peči, zunaj pa je bil december decembrsko vreme
  11.      decêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na december: mrzel decembrski dan; decembrsko vreme / decembrska številka časopisa
  12.      decémvir  tudi decemvír -a m (ẹ̑; ) zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti
  13.      decemvirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik
  14.      decemvirát  -a m () zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu
  15.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji
  16.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva
  17.      decéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja
  18.      decentralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje
  19.      decentralizácija  -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije
  20.      dédnozakúpen  -pna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na dedni zakup: dednozakupna kmetija
  21.      degresíven  -vna -o prid. () ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost
  22.      deklamátorka  -e ž () ženska, ki deklamira: odlična deklamatorka
  23.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija
  24.      delávniški  -a -o prid. () nanašajoč se na delavnico: delavniški prostor / delavniška miza
  25.      delostròj  -ôja m ( ó) zastar. delovni stroj

   157 182 207 232 257 282 307 332 357 382  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA