Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.807-2.831)



  1.      preštefnjáti  -ám dov.) nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe
  2.      pretečênost  -i ž (é) značilnost pretečenega: pretečenost dogodkov
  3.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj nilingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot
  4.      pretèg  -éga m ( ẹ́) glagolnik od pretegniti: zdravnik je ugotovil preteg mišic na hrbtu ● knjiž., redko zemlje ima na preteg na pretek
  5.      pretéga  -e ž (ẹ̑) 1. redko preteg: pretega žil 2. zastar. neprijetnost, težava: pripovedoval mu je o svojih pretegah; duševne pretege 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na vse pretege zelo: na vse pretege ga je hvalila; kričati na vse pretege
  6.      pretégati  -am nedov. (ẹ̄) redko pretegovati: pretegati ude / leno se pretegati
  7.      pretegníti  in pretégniti -em dov. ( ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnilekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibamanat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena
  8.      pretégnjenec  -nca m (ẹ́) ekspr. zelo velik in suh človek: v razredu je bilo nekaj pravih pretegnjencev
  9.      pretegovánje  -a s () glagolnik od pretegovati: pretegovanje udov / pretegovanje mu je dobro delo / pretegovanje pri delu
  10.      pretegováti  -újem nedov.) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji ● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
  11.      pretéhtanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pretehtati: pretehtanje okoliščin; pretehtanje pomena raziskovalnega dela / pretehtanje otrokovih sposobnosti
  12.      pretikálo  -a s (á) 1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi 2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo
  13.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote
  14.      prevéjanec  -nca m (ẹ̑) knjiž. zvit, prebrisan človek: bil je velik prevejanec; od tega prevejanca ne izveš ničesar
  15.      prevotlíti  -ím dov., prevótli in prevôtli; prevótlil ( í) preluknjati: prevotliti pokrov / prevotliti škatlo prevótljen -a -o in prevotljèn -êna -o: prevotljeni rokavi
  16.      prézati se  -am se nedov. (ẹ̄) agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo
  17.      preživélec  -lca [tudi c] m (ẹ̑) knjiž. kdor preživi nesrečo: rešiti preživelce
  18.      priblodíti  in priblóditi -im dov. ( ọ́) blodeč priti: pozno ponoči so priblodili do kmetije
  19.      príden 1 -dna -o prid., prídnejši (í ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko // ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma ● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden prídno prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati
  20.      prifŕkniti  -em dov.) ekspr. zavihati: prifrkniti brke / ko je to slišal, je malo prifrknil nos prifŕknjen -a -o 1. deležnik od prifrkniti: ima nekoliko prifrknjen nos 2. čudaški, neumen: prifrknjen človek; ta ženska je precej prifrknjena / prifrknjeno govorjenje
  21.      prihúljenost  -i ž (ū) lastnost, značilnost prihuljenega: prihuljenost drže / redko motila me je njegova prihuljenost potuhnjenost
  22.      prijemálen  -lna -o prid. () ki je za prijemanje: prijemalno orodje / ob stopnišče so namestili prijemalne letve oprijemalne letvebiol. prijemalni refleks refleks, pri katerem novorojenček stisne roko v pest, če se kdo dotakne njegove dlani; zool. prijemalni rep pri kapucinkah oprijemalni rep
  23.      prijemalíšče  -a s (í) fiz. točka, v kateri deluje na telo kaka sila: sila teže ima prijemališče v težišču
  24.      prijemálka  -e [k in lk] ž () 1. krpa navadno rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode: prijeti lonec s prijemalko 2. priprava ali del priprave za prijemanje: avtomatične prijemalke 3. manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega; pinceta: prijeti s prijemalko; prijemalka in kapalka
  25.      prijemálnik  -a m () priprava ali del stroja za prijemanje: prijeti s prijemalnikom

   2.682 2.707 2.732 2.757 2.782 2.807 2.832 2.857 2.882 2.907  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA