Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.757-2.781)



  1.      prakticízem  -zma m () nav. slabš. pretirano poudarjanje prakse v primerjavi s teorijo: njihovo delovanje se je izgubilo v slepem prakticizmu / drobnjakarski gospodarski prakticizem; prakticizem učnih načrtov
  2.      práskniti  -em dov.) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami
  3.      právda  -e ž () 1. jur. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem: pravda teče; končati, sprožiti, začeti pravdo; zastopati koga v pravdi / delitvena pravda v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska pravda za priznanje lastninske pravice in izročitev stvari lastniku; očetovska pravda za ugotovitev očetovstva; razvezna pravda za razvezo zakonske zveze / civilna pravda 2. star. tožba, tožarjenje: spustiti se v pravdo s kom; pravda za njivo / dobiti uspeti, izgubiti pravdo ne uspeti v zahtevah, izraženih v tožbi // spor, prepir: filozofska pravda o svobodi volje; pravda med bratoma 3. zastar. pravica: braniti svojo pravdo ◊ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; zgod. boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih
  4.      pràvkar  prisl. () 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je pravkar odpeljal; pravkar sem ga srečal; delegacija se je pravkar vrnila iz tujine / pravkar nabrane jagode / redko v tisti hiši smo do pravkar stanovali do pred kratkim 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: bataljon se je pravkar odpravljal na položaje, ko so napadli sovražniki / pred hišo pravkar nakladajo pohištvo; pravkar piše nalogo / ekspr. vem, kaj pravkar misliš in čutiš 3. publ. vsak hip, takoj: pravkar se bo zdanilo
  5.      praznovérski  -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade
  6.      preblèsk  tudi preblésk -éska m ( ẹ́; ẹ̑) kratkotrajno pojavljanje bleska: preblesk žarkov na jezerski gladini / v njenih očeh je videl preblesk solz
  7.      precíznost  -i ž () lastnost, značilnost preciznega, natančnost: preciznost instrumenta; preciznost izdelave / preciznost misli, pojma / preciznost pri delu
  8.      preddvórje  -a s (ọ̑) knjiž. preddverje: preddvorje stolne cerkve; poslopje s preddvorjem / odvedli so ga v preddvorje škofijske palače ● knjiž. vrata so se odpirala v preddvorje s stebriščem v atrij
  9.      prèdjútranji  -a -e prid. (-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu
  10.      prèdolímpijski  -a -o prid. (-) šport. ki je, poteka pred olimpiado: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje
  11.      prèdrôjstven  -a -o prid. (-ō) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka
  12.      prèdslovánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba
  13.      prèdslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba
  14.      prèdslútnja  -e ž (-ū) knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti
  15.      predsmŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na čas pred smrtjo: zvijal se je v predsmrtnih krčih / predsmrtni strah / brala je očetovo predsmrtno pismo
  16.      predsmŕtnica  -e ž () knjiž. literarno delo, napisano tik pred smrtjo: ta povest je pisateljeva predsmrtnica
  17.      predsnóči  prisl. (ọ̑) knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsnoči je bil pri nas // v noči pred včerajšnjim dnevom
  18.      predsnóčnji  -a -e prid. (ọ̄) raba peša ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsnočnji dogodek ga je zelo pretresel; sam.: že od predsnočnjega ni jedel
  19.      predsnóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana
  20.      prèdsôba  -e ž (-ó) manjši prostor, navadno v stanovanju, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: imajo kuhinjo, dve sobi in predsobo; odložiti plašč v predsobi
  21.      prèdsôben  -bna -o prid. (-ō) nanašajoč se na predsobo: predsobna omara; predsobno pohištvo / predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke
  22.      prèdvečér  -a m (-ẹ̑) knjiž. 1. večer pred praznikom ali določenim dogodkom: predvečer pred otvoritvijo / prižgati kresove na predvečer praznika // čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je bil predvečer francoske revolucije; dogajanje v romanu je omejeno na predvečer druge svetovne vojne 2. čas pred večerom: poletni predvečer
  23.      preglasováti  -újem dov.) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan
  24.      prehajáč  -a m (á) knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu
  25.      prejéda  -e ž (ẹ̑) med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda

   2.632 2.657 2.682 2.707 2.732 2.757 2.782 2.807 2.832 2.857  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA