Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.751-2.775)
- požvižgávati -am nedov. (ȃ) večkrat žvižgati: fant je polglasno požvižgaval / požvižgavati popevko / požvižgavati za dekleti // ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: sičniki so mu požvižgavali med zobmi / krogle so požvižgavale nad njihovimi glavami ♪
- požvižgováti -újem nedov. (á ȗ) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken ♪
- požvrkljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas žvrkljati: požvrkljati jajca ♪
- prá... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk ♪
- prábábica -e ž (ȃ-á) stara mati očeta ali matere: to je podedovala od svoje prababice ∙ ekspr. take obleke so nosile naše prababice ženske v davnih časih; v njihovi družbi se počuti kot prababica zelo staro ♪
- prábít -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: razodela se mu je prabit življenja / slikar se poglablja v prabit oblik / začutiti večno prabit ljubezni ♪
- prakticízem -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano poudarjanje prakse v primerjavi s teorijo: njihovo delovanje se je izgubilo v slepem prakticizmu / drobnjakarski gospodarski prakticizem; prakticizem učnih načrtov ♪
- práskniti -em dov. (á ȃ) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami ♪
- právda -e ž (ȃ) 1. jur. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem: pravda teče; končati, sprožiti, začeti pravdo; zastopati koga v pravdi / delitvena pravda v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska pravda za priznanje lastninske pravice in izročitev stvari lastniku; očetovska pravda za ugotovitev očetovstva; razvezna pravda za razvezo zakonske zveze / civilna pravda 2. star. tožba, tožarjenje: spustiti se v pravdo s kom; pravda za njivo / dobiti uspeti, izgubiti pravdo ne uspeti v zahtevah, izraženih v tožbi // spor, prepir: filozofska pravda o svobodi volje; pravda med bratoma 3. zastar. pravica: braniti svojo pravdo ◊ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; zgod. boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v
srednjeveških urbarjih ♪
- pràvkar prisl. (ȁ) 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je pravkar odpeljal; pravkar sem ga srečal; delegacija se je pravkar vrnila iz tujine / pravkar nabrane jagode / redko v tisti hiši smo do pravkar stanovali do pred kratkim 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: bataljon se je pravkar odpravljal na položaje, ko so napadli sovražniki / pred hišo pravkar nakladajo pohištvo; pravkar piše nalogo / ekspr. vem, kaj pravkar misliš in čutiš 3. publ. vsak hip, takoj: pravkar se bo zdanilo ♪
- praznovérski -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade ♪
- preblèsk tudi preblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kratkotrajno pojavljanje bleska: preblesk žarkov na jezerski gladini / v njenih očeh je videl preblesk solz ♪
- precíznost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost preciznega, natančnost: preciznost instrumenta; preciznost izdelave / preciznost misli, pojma / preciznost pri delu ♪
- preddvórje -a s (ọ̑) knjiž. preddverje: preddvorje stolne cerkve; poslopje s preddvorjem / odvedli so ga v preddvorje škofijske palače ● knjiž. vrata so se odpirala v preddvorje s stebriščem v atrij ♪
- prèdjútranji -a -e prid. (ȅ-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu ♪
- prèdolímpijski -a -o prid. (ȅ-ȋ) šport. ki je, poteka pred olimpiado: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje ♪
- prèdrôjstven -a -o prid. (ȅ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka ♪
- prèdslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba ♪
- prèdslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba ♪
- prèdslútnja -e ž (ȅ-ū) knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti ♪
- predsmŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas pred smrtjo: zvijal se je v predsmrtnih krčih / predsmrtni strah / brala je očetovo predsmrtno pismo ♪
- predsmŕtnica -e ž (ȓ) knjiž. literarno delo, napisano tik pred smrtjo: ta povest je pisateljeva predsmrtnica ♪
- predsnóči prisl. (ọ̑) knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsnoči je bil pri nas // v noči pred včerajšnjim dnevom ♪
- predsnóčnji -a -e prid. (ọ̄) raba peša ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsnočnji dogodek ga je zelo pretresel; sam.: že od predsnočnjega ni jedel ♪
- predsnóčnjim prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana ♪
2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851