Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.701-2.725)
- pomoléti -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í) 1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega 2. neustalj. pomoliti, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo ♪
- ponavljávka -e ž (ȃ) 1. učenka, ki ponavlja razred: v razredu je nekaj ponavljavk 2. ženska, ki kaj ponavlja: ponavljavka tujih modrosti ◊ adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča množenje ♪
- ponjúhati -am dov. (ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil // z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka ♪
- popacáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
- popelín -a m (ȋ) poplin: obleka iz popelina ♪
- popelínast -a -o prid. (ȋ) poplinast: popelinasta obleka ♪
- pôpelj -na [pǝl] m (ó) bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti; rožlin: popeljni že cvetijo ♪
- popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli
previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
- popéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) žarg. zelo se razjeziti: ko je to slišal, je čisto popenil ♪
- popénjati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. zategovati, napenjati: popenjati jermen, pas; nehaj popenjati popénjati se vzpenjati se, dvigati se: popenjala se je na prste, da bi bolje videla / popenjati se po stopnicah; sunkoma se popenja navzgor ♪
- popenjávka -e ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: zidove preraščajo popenjavke; bujno cvetoča popenjavka; sobne, zimzelene popenjavke / vrtnice popenjavke ♪
- pôper -pra m (ó) posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra ● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarja ◊ bot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
- popéskati -am dov. (ẹ̑) knjiž. posuti s peskom: popeskati poti popéskan -a -o: popeskane poti in steze ♪
- popéstovati -ujem in popestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) krajši čas pestovati: popestovati otroka; čeprav je že velik, se še vedno rad popestuje / ekspr. malo je popestovala svojo žalost, nato pa pozabila nanjo ♪
- popláven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poplavo: poplavna voda / poplavna katastrofa ♪
- popredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka popredméten -a -o: popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo ♪
- porazdeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč 2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine ♪
- porodníca -e ž (í) knjiž. mati, roditeljica: porodnica veliko otrok; pren. ve že svetla zarja, dneva porodnica, da jo ljubim (F. Prešeren) ♦ rel. Božja porodnica Kristusova mati ♪
- posámeznica -e ž (ȃ) ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic ♪
- posíliznánstven -a -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. ki je le navidez znanstven: posiliznanstvena ocena ♪
- poslovénjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige ♪
- posojílničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posojilnico: posojilnični uslužbenci / posojilnični prostori ♪
- postáven 2 -vna -o prid. (á) star. zakonit, legalen: je postavni lastnik posestva; imeti vse postavne pogoje za pridobitev naslova / dnevi postavnega počitka ♪
- postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat ♪
- posvetítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetitev: posvetitveno besedilo / posvetitveni obred ♪
2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801