Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.676-2.700)
- póhati -am nedov. (ọ́) pog. cvreti, zlasti panirano živilo: pohati meso; pohati piščanca / pohati krofe póhan -a -o: pohani piščanec; pohane kruhove rezine ∙ pog., ekspr. misliš, da ti bodo tam pohane piške v usta letele da se ti bo brez truda zelo dobro godilo ♪
- poizvédeti -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
- pokašljevánje -a s (ȃ) glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev ♪
- pokončevánje -a s (ȃ) glagolnik od pokončevati: pokončevanje škodljivih živali / duh sovraštva in pokončevanja ♪
- pokuríti in pokúriti -im dov. (ȋ ú) s kurjenjem porabiti: pokurila je vsa drva; pokuriti suhe veje // pog. porabiti: ta motor pokuri malo bencina; danes smo pokurili veliko toka ∙ ekspr. pokuril je precej tobaka pokadil ♪
- polédica -e ž (ẹ̑) tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču: nesreča se je zgodila zaradi poledice / če bo jutri mrzlo, bo poledica / pri označevanju časovnosti ob poledici je vožnja nevarna ♪
- polietilén -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo etena nastala umetna snov, ki se uporablja za izdelavo embalaže, filmov, tesnil: proizvodnja polietilena ♪
- pólinteligènt -ênta in -énta [ou̯] m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent ♪
- pólio -a m (ọ̑) žarg., med. otroška paraliza: cepivo proti poliu ♪
- poliomielítičen -čna -o (í) pridevnik od poliomielitis: poliomielitični virusi ♪
- poliomielítis -a m (ȋ) med. virusna bolezen, navadno z ohromitvami; otroška paraliza: preboleti poliomielitis; cepljenje proti poliomielitisu ♪
- políp -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
- polípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev ♪
- polipeptíd -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin ♪
- polípov -a -o (ȋ) pridevnik od polip: polipove lovke ♪
- polípski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
- políptih tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
- polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
- pólmésečast -a -o [u̯m] prid. (ọ̑-ẹ̑) po obliki podoben polmesecu: prerez je polmesečast; polmesečasta oblika ♪
- polovína -e ž (í) zastar. polovica: zgornja polovina okna / polovina človeštva ♦ jur. dati, obdelovati zemljo na polovino na spolovino ♪
- polovník -a m (í) nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l: nesti polovnik žita v mlin; mernik in polovnik // lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: stresti iz polovnika ♪
- polovnják -a m (á) 1. nar. prostorninska mera, navadno za vino, približno 280 l: pridelali so deset polovnjakov vina / vinograda ima za pet polovnjakov // sod za to mero: iztočiti vino iz polovnjaka; hrastov polovnjak 2. nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l: posejati polovnjak pšenice ♪
- póltêžek -žka -o [u̯t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji ♪
- pomanjkováti -újem nedov. (á ȗ) star. primanjkovati, manjkati: začelo je pomanjkovati hrane / pomanjkuje mu odkritosti ♪
- pomiloščênec -nca m (é) kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev ♪
2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776