Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.657-2.681)
- podivjánka -e ž (á) kulturna rastlina, ki se razširi v naravi: konoplja je znana kot kulturna rastlina in podivjanka ♪
- podlákten -tna -o (ȃ) pridevnik od podlaket: podlaktne kosti; podlaktne mišice ♪
- pòdobdóbje -a s (ȍ-ọ̑) del obdobja: to obdobje se deli na več podobdobij ♪
- podplúti -plújem dov. (ú) navadno v zvezi s kri prepojiti, preplaviti podkožno tkivo: pritisnjene prste mu je takoj podplula kri / knjiž. njena lica je podplula rdečica zardela je podplút -a -o: ves je še podplut od udarcev; krvavo podplute oči ♪
- podrsováti -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
- pòdučítelj -a m (ȍ-ȋ) nekdaj učiteljski pripravnik: dobil je službo podučitelja ♪
- podvíg -a m (ȋ) 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture ♪
- podvíh -a m (ȋ) glagolnik od podvihniti: podvih repa ♪
- podvíhati -am dov. (í) z vihanjem spraviti pod kaj: pes je podvihal rep in sedel / s prsti je segel v brke in jih podvihal / podvihati rokave zavihati podvíhan -a -o: podvihan ovratnik ♪
- podvíhniti -em dov. (í ȋ) z zavihom spraviti pod kaj: pes je podvihnil rep ♪
- podvihováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat podvihati: ves čas je podvihoval ustnice ♪
- podvíti -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep // redko priviti: podviti petrolejko podvít -a -o: sedeti na podvitih nogah ♪
- podvízati -am dov. (ȋ) knjiž. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo podvízati se raba peša pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko podvízan -a -o: podvizana hoja ♪
- podvlačíti in podvláčiti -im dov. (ȋ á) nar. podbranati: ajdo so posejali in že podvlačili ♪
- podvláka -e ž (ȃ) 1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako 2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako ♪
- podvléči -vléčem dov., podvléci podvlécite in podvlecíte; podvlékel podvlékla (ẹ́) 1. star. prišiti, prilepiti podlogo; podložiti: podvleči krilo, plašč 2. nar. podbranati: podvleči oves ♪
- podžagováti -újem nedov. (á ȗ) na spodnjem koncu žagati: fanta sta podžagovala smreko ♪
- poglavárstvo -a s (ȃ) položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva ♪
- pogŕbiti se -im se dov. (ŕ ȓ) zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu pogŕbljen -a -o: čokat, pogrbljen je šel po cesti ♪
- póhati -am nedov. (ọ́) pog. cvreti, zlasti panirano živilo: pohati meso; pohati piščanca / pohati krofe póhan -a -o: pohani piščanec; pohane kruhove rezine ∙ pog., ekspr. misliš, da ti bodo tam pohane piške v usta letele da se ti bo brez truda zelo dobro godilo ♪
- poizvédeti -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
- pokašljevánje -a s (ȃ) glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev ♪
- pokončevánje -a s (ȃ) glagolnik od pokončevati: pokončevanje škodljivih živali / duh sovraštva in pokončevanja ♪
- pokuríti in pokúriti -im dov. (ȋ ú) s kurjenjem porabiti: pokurila je vsa drva; pokuriti suhe veje // pog. porabiti: ta motor pokuri malo bencina; danes smo pokurili veliko toka ∙ ekspr. pokuril je precej tobaka pokadil ♪
- polédica -e ž (ẹ̑) tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču: nesreča se je zgodila zaradi poledice / če bo jutri mrzlo, bo poledica / pri označevanju časovnosti ob poledici je vožnja nevarna ♪
2.532 2.557 2.582 2.607 2.632 2.657 2.682 2.707 2.732 2.757