Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.582-2.606)


  1.      pòdcentrála  -e ž (ȍ-ȃ) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali ♪
  2.      podcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave ♪
  3.      pòdčástnik  -a m (ȍ-ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina ♪
  4.      pòdčástniški  -a -o prid. (ȍ-ȃ) podoficirski: podčastniška uniforma ♪
  5.      podčeljústen  -tna -o prid. (ȗ) ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo ♪
  6.      podčépina  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti ♪
  7.      pòdčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje ♪
  8.      podčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo ♪
  9.      podčrtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od podčrtavati: podčrtavanje besed / podčrtavanje pomena vzgoje ♪
  10.      podčrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti ♪
  11.      podčŕten  -tna -o prid. (ȓ) navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah ♪
  12.      podčrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu ♪
  13.      pòddêblo  -a s (ȍ-é) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev ♪
  14.      pòddél  -a [tudi eu̯] m (ȍ-ẹ̄) kar nastane z delitvijo dela: deli in poddeli ♪
  15.      poddélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje ♪
  16.      pòddesétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
  17.      pòddružína  -e ž (ȍ-í) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic ♪
  18.      podebatírati  -am dov. (ȋ) krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva ♪
  19.      podebelíti  -ím dov., podebélil (ȋ í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili ♪
  20.      podedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen ♪
  21.      podedljívost  -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti ♪
  22.      podedovánje  in podédovanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj ♪
  23.      podedovánost  in podédovanost -i ž (á; ẹ̄) lastnost podedovanega: podedovanost nagona ♪
  24.      podedováti  -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
  25.      pôdel  -éla [eu̯] m (ó ẹ́) nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel ♪

   2.457 2.482 2.507 2.532 2.557 2.582 2.607 2.632 2.657 2.682  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA