Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.576-2.600)



  1.      podbúda  -e ž () knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo
  2.      pòdcelína  -e ž (-í) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine: indijska podcelina
  3.      podcéniti  -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge
  4.      podcenjeválen  -lna -o prid. () ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
  5.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  6.      podcenjeváti  -újem nedov.) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik
  7.      pòdcentrála  -e ž (-) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali
  8.      podcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave
  9.      pòdčástnik  -a m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina
  10.      pòdčástniški  -a -o prid. (-) podoficirski: podčastniška uniforma
  11.      podčeljústen  -tna -o prid. () ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo
  12.      podčépina  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti
  13.      pòdčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje
  14.      podčŕtati  -am dov.) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
  15.      podčrtávanje  -a s () glagolnik od podčrtavati: podčrtavanje besed / podčrtavanje pomena vzgoje
  16.      podčrtávati  -am nedov. () 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
  17.      podčŕten  -tna -o prid. () navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah
  18.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  19.      pòddêblo  -a s (-é) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev
  20.      pòddél  -a [tudi e] m (-ẹ̄) kar nastane z delitvijo dela: deli in poddeli
  21.      poddélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje
  22.      pòddesétnik  -a m (-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika
  23.      pòddružína  -e ž (-í) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic
  24.      podebatírati  -am dov. () krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva
  25.      podebelíti  -ím dov., podebélil ( í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA