Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.507-2.531)



  1.      patrologíja  -e ž () rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij
  2.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
  3.      patrón 2 -a m (ọ̑) pog. naboj: vložiti patron v puško
  4.      patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten
  5.      pávzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na pavzo, odmor: pavzni čas ♦ rad. pavzni znak zvočni signal določene radijske postaje
  6.      pédenjčlôvek  in pédenj člôvek -éka [dǝn] m (ẹ̄ẹ̄-ẹ́) ed., star. zelo majhen človek: pravljica o pedenjčloveku / Pedenj-človek, laket-brada izkusila bi se rada (F. Levstik)
  7.      pêlin  -ína m (é í) 1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin 2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
  8.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping
  9.      pêrm  -a m (é) geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se razvile nekatere vrste golosemenk
  10.      péskar  -ja m (ẹ̑) kdor dela v peskokopu: peskarji so kopali pesek za cesto ♦ metal. delavec, ki v livarni dela s peskom
  11.      pétdélen  -lna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima pet delov: petdelna skladba ♦ muz. petdelni takt petdobni takt
  12.      pétnajst  in petnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko petnajst [15]: vrnil se je pred petnajstimi leti; ob dvajset(ih) petnajst 2015
  13.      pétnajsti  in petnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu petnajst: prišel bo petnajstega maja; petnajsto [15.] stoletje od 1400 do 1500
  14.      petolízniški  -a -o prid. () slabš. ki si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: frazerski in petolizniški človek / petolizniško vedenje
  15.      pietízem  -zma m () gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva
  16.      píksna  -e ž () nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne
  17.      pinakoíd  -a m () min. lik, sestavljen iz dveh vzporednih ploskev
  18.      pinakotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko
  19.      pínca  -e ž () gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa: peči pince
  20.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta
  21.      píncgavec  -vca m () vet. 1. bik, vol pincgavske pasme: hlev za pincgavce 2. noriški konj: voz sta vlekla dva pincgavca
  22.      píncgavski  -a -o prid. () vet., v zvezah: pincgavski konj noriški konj; pincgavska pasma pasma rjavega goveda z belimi lisami
  23.      pincírati  -am nedov. in dov. () vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke
  24.      pínč  -a m () 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
  25.      pinéla  -e ž (ẹ̑) agr. trta z majhnimi, belimi grozdi, ki se goji na Vipavskem in Koprskem: pinela je dobro obrodila // vino iz grozdja te trte: piti pinelo; pinela in rebula

   2.382 2.407 2.432 2.457 2.482 2.507 2.532 2.557 2.582 2.607  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA