Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.301-2.325) 
- nètéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo ♪
- netéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem ♪
- netéčnež -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: ne neha nas nadlegovati, ta netečnež ♪
- netéčnik -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: premišljali so, kako bi se znebili tega netečnika ♪
- nètéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka ♪
- netéčnost -i ž (ẹ́) star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost ♪
- nètehtljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da tehtati: netehtljive količine ♪
- nèték -a m (ȅ-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom ♪
- neték -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
- nètelésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota ♪
- nètemeljít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela ♪
- nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost ♪
- nétenje -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora ♪
- nètêsen -sna -o prid. (ȅ-é) teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi ♪
- nètêsnost -i ž (ȅ-é) teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov ♪
- nètežáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna ♪
- netílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne ♪
- netílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica ♪
- netílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
- netílo -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪
- nètípičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična ♪
- nétiti -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
- netívo -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva ♪
- nètlakován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče ♪
- netljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja ♪
2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 
