Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.276-2.300) 
- nèsvój -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen ♪
- nesvójnik -a m (ọ̑) knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov ♪
- nesvójnost -i ž (ọ̄) knjiž. nevoljništvo: zakon iz leta 1782 je odpravil nesvojnost ♪
- nèsvójski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje ♪
- nèšablónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev ♪
- nèšírjenje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja ♪
- nešké in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala ♪
- nèškodljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je ♪
- nèškodljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili ♪
- nèšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam ♪
- nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi ♪
- néšplja -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
- nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov ♪
- neštét -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari ♪
- neštétokrat prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali ♪
- neštétost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma ♪
- neštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde ♪
- neštevílnokrat prisl. (ȋ) knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat ♪
- neštevílo -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
- nèštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje ♪
- nét -a m (ẹ̑) nižje pog. kovica, zakovica: spojiti z neti ♪
- nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega ♪
- nètáktnost -i ž (ȅ-ā) lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti ♪
- nètalentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika ♪
- nètaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne tali: netaljive snovi ♦ teh. netaljiva elektroda ♪
2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 
