Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (226-250)


  1.      bukóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori ♪
  2.      buldožêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od buldožer: buldožerski plug ♪
  3.      búlec  -lca m (ȗ) nar. vol, ki (rad) buli, muka: gnati bulce na pašo // ekspr. omejen, neumen človek: ti si pravi bulec ♪
  4.      búlica  -e ž (ú) manjšalnica od bula1: na koži se pokažejo rdeče bulice ♪
  5.      búliti  -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli ♪
  6.      búljiti  -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči ♪
  7.      búlly  -ja [buli] m (ȗ) šport. udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje ♪
  8.      bulvár  -ja m (ȃ) široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju ♪
  9.      bulváren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna // slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče ♪
  10.      bulvárka  -e ž (ȃ) gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka; pikantna bulvarka ♪
  11.      bulvárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarska restavracija // slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarski tisk; bulvarska dramatika ♪
  12.      búrkniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem ♪
  13.      cájg  -a m (ȃ) nižje pog. groba in trpežna bombažna tkanina; hlačevina: hlače iz cajga ♪
  14.      cedíka  -e ž (í) snov, ki se izceja iz dreves: v gozdu diši po cediki ♪
  15.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  16.      célozemlják  -a m (ẹ̄-á) jur., nekdaj lastnik celega grunta ♪
  17.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno ♪
  18.      cesarìč  -íča m (ȉ í) star. cesarjevič: mladi cesarič ♪
  19.      ciciríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
  20.      címbale  -bal ž mn. (ȋ) 1. muz. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah ♪
  21.      ciprésast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias ♪
  22.      civilístovski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad ♪
  23.      cméndra  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra ♪
  24.      cmér  -a m (ẹ̑) ekspr. cmerjenje: dovolj mi je tvojega cmera ♪
  25.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA