Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.226-2.250) 
- nemčízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
- nèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna ♪
- Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem ♪
- nèodložljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev ♪
- néonka -e ž (ẹ̑) zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju ♪
- nèpázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje ♪
- nèpolnoléten -tna -o [u̯n] prid. (ȅ-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci ♪
- nèpovràt in nèpovrát -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat ∙ vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli ♪
- nèpremestljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi ♪
- nèprilagojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen ♪
- nèrahločúten -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
- nèrazjasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek ♪
- nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost ♪
- nèrazkrojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi ♪
- nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti ♪
- nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
- nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje ♪
- nèrazlóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazločnega: nerazločnost govorjenja ♪
- nèrazložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo ♪
- nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
- nèrazložljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazložljivega: govorili so o nerazložljivosti tega dejanja ♪
- nèrédkokdàj prisl. (ȅ-ẹ́-ȁ) ekspr. velikokrat, večkrat: neredkokdaj se je spomnil nanjo ♪
- neskônčnokrat prisl. (ó) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal // s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba ♪
- nèspóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti ♪
- nèstrokóvnost -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 
