Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.201-2.225) 
- navídez in na vídez prisl. (ȋ) izraža omejitev na navideznost, zunanjost: navidez verjame; on je navidez bolj odločen kakor v resnici; navidez prijateljski; navidez ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le navidez ♪
- navídezen -zna -o prid. (ȋ) ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna // ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje ◊ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov navídezno prisl.: navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen ♪
- navídeznost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost navideznega: navideznost demokracije; stvarnost in navideznost / nav. ekspr.: kdor jo dobro pozna, tega njena navideznost ne zapelje zunanji videz; varljiva navideznost ♪
- navigácija -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija // veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija ♪
- navigacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na navigacijo: navigacijski instrumenti; navigacijske luči, naprave / navigacijski inženir / opravljati navigacijska merjenja / navigacijski sistem letala ♦ navt. navigacijski kompas kompas s smernim aparatom ♪
- navigátor -ja m (ȃ) 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje 2. knjiž., redko pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev ♪
- navráčati -am nedov. (ā ȃ) knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj // usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal ♪
- nažíganje -a s (ȋ) glagolnik od nažigati: nažiganje cigarete ♪
- nèbŕzdanec -nca m (ȅ-r̄) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci ♪
- nèdobrohôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba ♪
- nèdotáknjen -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
- négativen in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega
učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na
katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
- nèintervéncija -e ž (ȅ-ẹ́) publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije ♪
- nèizročljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izročiti: neizročljivo pismo ♪
- nèkmèt -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov ♪
- nèljúb -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
- nèmásten -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev ♪
- nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj ♪
- nèmaščeván -a -o prid. (ȅ-á) ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev ♪
- nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
- nèmaterialístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati ♪
- nematód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov ♪
- nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti ♪
- nemčeváti -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 
