Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (2.132-2.156)
- mlekovòd -óda m (ȍ ọ́) agr. naprava iz cevi, črpalke in posode za dovajanje mleka: v mlekarnici so nameščeni mlekovodi in zbiralniki za mleko ♪
- mnogovézje -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja ♪
- modêrna -e ž (é) um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem: študirati moderno / evropska moderna; glasbena moderna; zastopniki moderne / (slovenska) moderna kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič ♪
- mohamedán -a m (ȃ) star. musliman: praznovanje mohamedanov ♪
- môljast -a -o prid. (ó) ki so ga razjedli, poškodovali molji: moljast kožuh; moljasta moka, obleka; moljasto žito ♪
- monáda -e ž (ȃ) filoz., po Leibnizu najmanjša nematerialna enota sveta, težeča k dejavnosti: vsaka monada se razlikuje od druge; sestavljen iz monad ♪
- monadologíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, ki razlaga svet z monadami: Leibnizova monadologija ♪
- monákovski -a -o prid. (á) zastar. münchenski: monakovsko pivo ♦ um. slike monakovske šole ♪
- monárh -a m (ȃ) v monarhističnih državah vladar: oblast monarha / absolutni monarh ki ima vso oblast v državi ♪
- monárhičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na monarhijo: monarhična vladavina / monarhična miselnost / monarhična država ♪
- monarhíja -e ž (ȋ) državna ureditev, v kateri vlada monarh: ljudstvu ni bilo dano odločati se med republiko in monarhijo / ta država je monarhija / absolutna monarhija; parlamentarna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; ustavna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava // država, ki ji vlada monarh: evropske monarhije; neredi v velikih monarhijah; razpad avstroogrske monarhije ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska ♪
- monárhinja -e ž (ȃ) v monarhističnih državah vladarica: nizozemska monarhinja ♪
- monarhíst -a m (ȋ) pristaš monarhizma: bil je navdušen monarhist ♪
- monarhístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monarhizem ali monarhijo: monarhistična miselnost; monarhistične težnje / monarhistični režim; monarhistična država ♪
- monarhístka -e ž (ȋ) ženska oblika od monarhist: zavzeta monarhistka ♪
- monóm -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima en člen, enočlenik ♪
- morebíti prisl. (ȋ) raba peša morda, mogoče: črta je morebiti nekoliko prenizko; morebiti bomo le zmagali / povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba ♪
- mòšt môšta m (ȍ ó) 1. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja: pokušati mošt / sadni, vinski mošt ♦ agr. mošt vre 2. sladka ali prevreta pijača iz mletega, mečkanega sadja: delati mošt iz manjvrednega sadja; piti mošt / hruškov, jabolčni mošt ♪
- móvje -a tudi movjè -à s (ọ̑; ȅ ȁ) po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči: slišati vzdihovanje movja ♪
- mravljíšče -a s (í) 1. bivališče mravelj, navadno v obliki kupa: opazovati, razkopati mravljišče; igličasto mravljišče; znašati gradivo za mravljišče; tam je živahno kot na mravljišču; pren., ekspr. mravljišče slovničnih napak 2. ekspr. kraj, prostor, kjer je velika gneča: mesta postajajo mravljišča; človeško mravljišče; stanovanjsko mravljišče ♪
- mrlìč -íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan ♪
- múckati se -am se nedov. (ȗ) 1. pog. tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini; kosmatiti se: blago se mucka 2. ekspr. ljubkovati se: otročiček se rad mucka z mamo / po kotih se je muckala z njim / začela se je muckati okrog njega dobrikati se, prilizovati se ♪
- multiplikácija -e ž (á) knjiž. množenje, množitev: multiplikacija enic; dividiranje in multiplikacija / publ. multiplikacija istih motivov v raznih oblikah ♪
- múzičen -čna -o prid. (ú) 1. ki ima čut, smisel za umetnost: je zelo muzičen človek / dekle je muzične narave 2. redko glasben: muzična vzgoja ● muzični agon pri starih Grkih tekmovanje v glasbi ♪
- nabrékanje -a s (ẹ̄) glagolnik od nabrekati: pospešiti nabrekanje semena; narediti kaj odporno proti nabrekanju / nabrekanje bezgavk, žlez ♪
2.007 2.032 2.057 2.082 2.107 2.132 2.157 2.182 2.207 2.232