Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.082-2.106)


  1.      magnetít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita ♪
  2.      magnétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati kaj magnetno: magnetiti jeklo ♪
  3.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  4.      máhom  prisl. (ȃ) zastar. v trenutku, v hipu: obraz mu je mahom otrpnil ♪
  5.      makíjevec  -vca m (ȋ) v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije: pridružiti se makijevcem; spopadi med Nemci in makijevci ♪
  6.      malo... 1 ali málo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na mali, majhen: malokalibrski, malolastniški, malolitražen; malomeščan ♪
  7.      maltežàn  in maltežán -ána m (ȁ á; ȃ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji ♪
  8.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije ♪
  9.      marázem  -zma m (ā) med. huda splošna telesna oslabelost: starostni marazem; pren., ekspr. gibanje je zašlo v marazem ♪
  10.      maróden  -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden ♪
  11.      masívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje ♪
  12.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme ♪
  13.      mát  prid. neskl. (ȃ) pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel: mat plošča / prebarvati s črnim mat lakom ♪
  14.      mávzerka  -e ž (á) voj. mavzerica: biti oborožen z mavzerko ♪
  15.      mazúrka  -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples ♪
  16.      mazút  -a m (ȗ) teh. gosta tekočina, ki ostane pri frakcionirani destilaciji nafte: kuriti z mazutom; poraba mazuta // pog. kurilno olje ♪
  17.      mazúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mazut: mazutne lise na morski gladini ♦ elektr. mazutna elektrarna ♪
  18.      máža  -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase ∙ ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan ♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo 2. redko mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem ♪
  19.      mážast  -a -o prid. (á) tako mehek, da se maže: surovo maslo mora biti mazavo, ne pa mažasto ♪
  20.      mažorétka  -e ž (ẹ̑) dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala: nastop mažoretk ♪
  21.      m-da  [ḿdà] medm. (m̑-ȁ) knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako // izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal ♪
  22.      mê  medm. (ȇ) posnema glas koze: iz hleva se oglaša: me, me(ee) ♪
  23.      meánder  -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna ♪
  24.      meándrast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na meander: meandrasta reka / meandrasta oblika meándrasto prisl.: meandrasto stiliziran ♪
  25.      medár  -ja m (á) nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medarjem / stojnice medarjev ♪

   1.957 1.982 2.007 2.032 2.057 2.082 2.107 2.132 2.157 2.182  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA