Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.076-2.100)



  1.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta
  2.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno
  3.      magnétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla
  4.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti
  5.      magnétičnost  -i ž (ẹ́) magnetnost: magnetičnost snovi
  6.      magnetílen  -lna -o prid. () elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje
  7.      magnetít  -a m () min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita
  8.      magnétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati kaj magnetno: magnetiti jeklo
  9.      magnetízem  -zma m () 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
  10.      máhom  prisl. () zastar. v trenutku, v hipu: obraz mu je mahom otrpnil
  11.      makíjevec  -vca m () v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije: pridružiti se makijevcem; spopadi med Nemci in makijevci
  12.      malo... 1 ali málo... prvi del zloženk () nanašajoč se na mali, majhen: malokalibrski, malolastniški, malolitražen; malomeščan
  13.      maltežàn  in maltežán -ána m ( á; ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji
  14.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije
  15.      marázem  -zma m (ā) med. huda splošna telesna oslabelost: starostni marazem; pren., ekspr. gibanje je zašlo v marazem
  16.      maróden  -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden
  17.      masívnost  -i ž () lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje
  18.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
  19.      mát  prid. neskl. () pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel: mat plošča / prebarvati s črnim mat lakom
  20.      mávzerka  -e ž (á) voj. mavzerica: biti oborožen z mavzerko
  21.      mazúrka  -e ž () poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples
  22.      mazút  -a m () teh. gosta tekočina, ki ostane pri frakcionirani destilaciji nafte: kuriti z mazutom; poraba mazuta // pog. kurilno olje
  23.      mazúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na mazut: mazutne lise na morski gladini ♦ elektr. mazutna elektrarna
  24.      máža  -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase ∙ ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisanagr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo 2. redko mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem
  25.      mážast  -a -o prid. (á) tako mehek, da se maže: surovo maslo mora biti mazavo, ne pa mažasto

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA