Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (2.057-2.081)



  1.      likvidatúra  -e ž () oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi
  2.      likvíden  -dna -o prid. () 1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden; likvidna banka; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo 2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja
  3.      likvidíranje  -a s () glagolnik od likvidirati: likvidiranje tolpe
  4.      likvidírati  -am dov. in nedov. () 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa
  5.      likvídnost  -i ž () 1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost gospodarske organizacije se veča; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva 2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja
  6.      likvídnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva ♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi
  7.      linearízem  -zma m () um. likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami
  8.      líra 1 -e ž () denarna enota Italije in nekaterih drugih držav: to stane tisoč lir / turška lira / pog. tam prodajajo samo za lire za italijanski denarnum. beneška lira srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah
  9.      lístnik  -a m () 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln
  10.      ljubezníčenje  -a s () knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje
  11.      ločíka  -e ž (í) bot. zelnata rastlina z rumenimi ali modrimi cveti v koških, Lactuca: tam raste preslica in ločika / vrtna ločika ali solata
  12.      lokávščina  -e ž () zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
  13.      lóndonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandumekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta meglaagr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu
  14.      lopotánje  -a s () glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi
  15.      ložína  -e ž (í) nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino
  16.      lumpácij  -a m (á) šalj., redko ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati
  17.      lútrovstvo  -a s (ú) knjiž., redko protestantizem: zatiranje lutrovstva ♦ rel. lutrovstvo in cvinglijanstvo
  18.      máfija  -e ž (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili; za ugrabitev otroka sumijo mafijo; nasilja mafije / ameriška mafija 2. slabš. skupina ljudi, ki podtalno deluje: ti ljudje so mafija
  19.      magnátski  -a -o prid. () nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj; velike magnatske posesti
  20.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta
  21.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno
  22.      magnétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla
  23.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti
  24.      magnétičnost  -i ž (ẹ́) magnetnost: magnetičnost snovi
  25.      magnetílen  -lna -o prid. () elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje

   1.932 1.957 1.982 2.007 2.032 2.057 2.082 2.107 2.132 2.157  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA