Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (1.926-1.950)



  1.      kupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo
  2.      kuštroglàv  in kuštrogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki ima razmršeno, kodrasto glavo: kuštroglavo dekle
  3.      kvárta 2 -e ž () zastar. karta2: začeli so metati kvarte; iz kvart prerokovati; igrati na kvarte; kupček kvart
  4.        medm. () izraža malomarno zavrnitev: la, la, to so same govorice
  5.      lahkomíselnež  -a [sǝl] m () ekspr. lahkomiseln človek: to so sami praznoglavci in lahkomiselneži
  6.      láičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški 2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne láično prisl.: laično presojati problem
  7.      láičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost laičnega: laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva
  8.      láik  -a m (á) 1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik 2. knjiž., redko amater, diletant: slikar laik 3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki // navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki
  9.      laikát  -a m () rel. laiki: pravice in dolžnosti laikata
  10.      láiški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na laike: duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari laično
  11.      laizácija  -e ž (á) odvzem verskega, cerkvenega značaja: laizacija šole v Franciji
  12.      laizírati  -am dov. in nedov. () 1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo 2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika; redovnica se je laizirala
  13.      láj  -a m () knjiž., redko lajanje, lajež: zaslišati laj; pasji laj
  14.      lajáč  -a m (á) ekspr. pes, ki (zelo) laja: zapodi tega lajača
  15.      lájanje  -a s () glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic
  16.      lákotnica  -e ž (á) nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice ∙ star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal
  17.      lándsknéht  -a m (-ẹ̑) zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov
  18.      lárma  -e ž () etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico: starešina povabi k larmi; narediti larmo za kuharico // pesem ob tem zbiranju
  19.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  20.      lebdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust 2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode lebdèč -éča -e: v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
  21.      leblájtar  -ja [tudi lǝb] m (á) nav. slabš., nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: leblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju
  22.      léca  -e ž (ẹ́) star. prižnica: iti na leco; pridigar na leci ∙ star. v nedeljo so ju vrgli z lece bila sta oklicana, na oklicih
  23.      lécati se  -am se nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno pretegovati se, stegovati se: na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku
  24.      lecitín  -a m () biol., kem. lipid, ki vsebuje fosfor in holin: lecitin deluje kot poživilo; lecitin v možganih, v rumenjaku
  25.      léct  -a m (ẹ̄) pobarvano pecivo v obliki figur z okraski: kupiti otroku lecta; stojnice z lectom / konjiček, srce iz lecta

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA