Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (1.582-1.606)
- hárita -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
- harizma ipd. gl. karizma ipd. ♪
- harlekín -a m (ȋ) šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina ♪
- harlekináda -e ž (ȃ) gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada ♪
- harlekínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen ♪
- harlekínstvo -a s (ȋ) harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo ♪
- hazardêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika ♪
- heliofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
- hêros -a m (ȇ) v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov ♪
- hídrogeolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja ♪
- hímen -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
- hipologíja -e ž (ȋ) veda o konjih ♪
- hitrobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava ♪
- hlébčič -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič ♪
- hój in hòj medm. (ọ̑; ȍ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol ♪
- hòpsasa medm. (ȍ) izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški ♪
- hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja ♪
- hóst m neskl. (ọ̑) nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov) ♪
- hósta -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
- hóstar -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
- hósten -tna -o prid. (ọ̑) gozden: hostno drevje / hostne živali ♪
- hostésa -e ž (ẹ̑) turistična, gostinska uslužbenka, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije: prijazna hostesa ♪
- hóstica -e ž (ọ̑) gozdič: prijazna bukova hostica ♪
- hóstija -e ž (ọ̑) rel. okrogla ploščica iz nekvašenega pšeničnega testa za obhajanje: posvetiti, zaužiti hostijo; posvečena hostija ♪
- hóstnat -a -o prid. (ọ̑) gozdnat: hostnati hribi ♪
1.457 1.482 1.507 1.532 1.557 1.582 1.607 1.632 1.657 1.682