Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (1.576-1.600)



  1.      haaški  -a -o [háš-] prid. () nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
  2.      hámburger 2 -ja m () zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja
  3.      harfeníst  -a m () harfist
  4.      harfíst  -a m () kdor igra harfo: nastop harfista
  5.      harfístka  -e ž () ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
  6.      háriš  in haríš -a m (; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
  7.      hárita  -e ž () v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline
  8.      harizma  ipd. gl. karizma ipd.
  9.      harlekín  -a m () šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
  10.      harlekináda  -e ž () gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada
  11.      harlekínski  -a -o prid. () nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen
  12.      harlekínstvo  -a s () harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
  13.      hazardêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
  14.      heliofílen  -lna -o prid. () bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline
  15.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  16.      hídrogeolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
  17.      hímen  -a m () anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
  18.      hipologíja  -e ž () veda o konjih
  19.      hitrobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava
  20.      hlébčič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič
  21.      hój  in hòj medm. (ọ̑; ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol
  22.      hòpsasa  medm. () izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški
  23.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
  24.      hóst  m neskl. (ọ̑) nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov)
  25.      hósta  -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA