Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (1.551-1.575)
- gorílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorilo: gorilski mladiči ♪
- gospodíčnin -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od gospodična: gospodičnina obleka ♪
- gospójnica -e ž (ọ̑) zastar., v zvezah: mala gospojnica praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; velika gospojnica praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren ♪
- gostôta -e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ◊ fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom ♪
- gozdóvje -a s (ọ̑) ekspr. več gozdov, gozdovi: kamor je seglo oko, povsod samo gozdovje ♪
- grabljávka -e ž (ȃ) redko grabljica: grabljavke so hitele spravljati seno v kopice ♪
- gráblje -belj ž mn. (á ȃ) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne ♦ agr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej ♪
- grábljenje -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja ♪
- grábljevec -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca ♪
- grábljevka -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice ♪
- grabljíca -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice ♪
- grábljice -ljic ž mn. (á ȃ) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje ♪
- grábljišče in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis ♪
- grabljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. grabežljiv: grabljiv človek / z grabljivimi rokami je segel po cvetju / grabljiva zver ♪
- grabljívec -vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci ♪
- gráf -a m (ȃ) 1. mat. krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; diagram: graf funkcije; točke grafa 2. teh. shematičen prikaz napeljav, vezij, komunikacij: graf cestnega omrežja; graf električnega vezja ♪
- granulometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od granulometrija: granulometrijske raziskave ♪
- gráški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
- grdávš -i ž (ȃ) redko grdoba, grdež: katera grdavš mi je strgala knjigo ♪
- grênec -nca m (é) star. grenkoba, grenkost: grenec pelina / doživetje mu je v duši zapustilo grenec / v ustih je čutil grenec grenek okus ♪
- gríza -e ž (ȋ) nar. dolenjsko grižljaj: griza kruha ♪
- gróbnica -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
- grozovíten -tna -o prid. (ȋ) zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico ♪
- grùnt grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
- gúganje -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651