Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (151-175)


  1.      ávgust  -a m (ȃ) redko burkež, klovn: v cirkusu je za avgusta; želel je igrati neumnega avgusta ♪
  2.      avgúst 1 -a m (ȗ) osmi mesec v letu: seja bo drugega avgusta; to delo opravljamo v (mesecu) avgustu / (meseca) avgusta je vroče ♪
  3.      avgúst 2 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej ♪
  4.      avgústa  -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej ♪
  5.      avgustéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta: na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij; avgustejsko obdobje latinske književnosti ♪
  6.      avstrofílstvo  -a s (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu ♪
  7.      avtomobilízem  -zma m (ȋ) kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma ♪
  8.      babičevánje  -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
  9.      bájanje  -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
  10.      bajók  -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja ♪
  11.      bakteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bakteriologijo: bakteriološki laboratorij; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna ♪
  12.      balzámičen  -čna -o prid. (á) ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda ♪
  13.      bár 1 -a m (ȃ) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici ♪
  14.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
  15.      bášti  prisl. (ȃ) zastar. poudarja trditev; prav, ravno: bašti tedaj ni mogel na semenj ♪
  16.      bébica  -e ž (ẹ̑) ljubk. punčka, otročiček: desetmesečna bebica ♪
  17.      bedénji  -a -e [bǝd] prid. (ẹ́) star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan ♪
  18.      bedénka  -e ž (ẹ́) nar. narcisa ♪
  19.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi ♪
  20.      bedljív  -a -o [bǝd] prid. (ȋ í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje ♪
  21.      bédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota ♪
  22.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica ♪
  23.      bédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik ♪
  24.      bednjár  -ja [bǝd] m (á) nar. izdelovalec kadi, čebrov ♪
  25.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA